Vesolje je po zadnjih izračunih staro 13,7 milijarde let, vendar zaradi hitrosti širjenja prostora po velikem poku (Big Bangu) klasičnih merjenj razdalj ni mogoče uporabljati, govorijo ugotovitve. Oceno starosti vesolja astronomi in astrofiziki ugotavljajo na podlagi dveh merjenja starosti zvezd in širjenja Vesolja. Če je vesolje staro 13,7 milijarde let, bi to pomenilo, da bi svetloba oziroma sevanje iz zgodnjega vesolja potrebovala 13,7 milijard let, da bi prišla do nas. Iz tega bi sledil preprost zaključek, da 'premer' vesolja znaša 27,4 svetlobnih let. Vendar nova dognanja tega ne potrjujejo.
Astronomi ugotavjajo, da je Vesolje v resnici mnogo bolj kompleksno. Širilo se je v vse smeri in vsepovsod od vsega začetka, ko so tudi nastali prostor, čas in energija oziroma snov, kot v reviji Physics Review piše Neil Cornish iz univerze v ameriški zvezni državi Montani. Na nek način bi lahko govorili, da je med dvema naključnima točkama vesolja kar naprej nastajal nov prostor. Da bi si to laže predstavljali, si zamislimo Vesolje milijon let po velikem poku. Svetloba, ki potuje eno leto, v tem času 'pokrije' prostor v razdalji enega svetlobnega leta. Vendar pa je bilo Vesolje, ko je bilo staro milijon let, okoli tisočkrat manjše kot je danes, kar bi v bistvu pomenilo, da se je tedanje eno svetlobno leto 'raztegnilo' na okoli tisoč svetlobnih let. Če upoštevamo takšno širitev, potem je Vesolje veliko večje, kot se zdi sedaj. Seveda pa je potrebno upoštevati tudi hitrost oziroma stopnjo širjenja v času. Znanstveniki so tako izračunali, da je izhodiščna točka svetlobnega delca, fotona, ki je do nas potoval 13,7 milijarde let, sedaj 78 milijard svetlobnih let oddaljena od nas. In to je polmer sedanjega Vesolja.
Nove ocene so astronomi izračunali na podlagi podatkov, ki so jih pridobili z vesoljske sonde, ki meri neenakomernost v sevanju ozadja, ki je nastalo okoli 400.000 let po velikem poku, torej v 'otroški dobi' našega Vesolja. Drobne nepravilnosti in odstopanja v meritvah sevanja astronomom povedo veliko o starosti Vesolja in drugih kozmoloških parametrih.
Ena izmed posledic novih spoznanj je, da vesolje ni 'okroglo', tako kot je na primer Zemlja. Ugibanja o obliki prostor-časa so namreč previdevala tudi možnost, da je Vesolje okroglo, torej, da bi nekdo ki bi ustrelil naravnost predse, potem pa bi krogla prepotovala celo Vesolje, ustrelil sam sebe v hrbet.
Če so novi izračuni o velikosti Vesolja in načinu njegovega širjenja pravilni, potem morajo astronomi najti dokaze, ki bi to teorijo podprli. Teorijo bi tako lahko podprla najdba 'slik' istega objekta na različnih področjih prostor-časa, vendar napovedanega učinka nove teorije še niso zasledili.
Kot pravijo astronomi, najnovejša spoznanja tudi ne dajejo odgovora na to ali je Vesolje končno ali ne.
