Prestižni objekt s pogledom na morje je veljal 220 milijonov ameriških dolarjev in pomeni nekakšno moderno različico stare aleksandrijske knjižnice, v kateri je bila nekdaj zbrana modrost antike.
Egiptovska vlada je slavnostno odprtje knjižnice, ki so jo gradili polno desetletje, zaradi napetih političnih razmer na tem območju že večkrat preložila, nazadnje 23. marca zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu. Kritiki projekta vedo tudi povedati, da je bilo doslej porabljenega preveč denarja za samo zgradbo in premalo za nakup knjig. Po podatkih organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je zdaj v knjnižnici, v kateri naj bi čez kakšnih pet let hranili osem milijonov knjig, zaenkrat na razpolago le 240.000 knjižnih enot, poročajo agencije.
Gradnjo knjižnice - Kairo z njo želi ustvariti "duhovno okno Egipta v svet - so poleg Egipta, organizacije UNESCO in organizacije ZN za razvoj s 100 milijoni dolarjev finančno podprle vlade in organizacije iz na desetine držav. Nova knjižnica ima poleg čitalnic, med njimi tudi "največje čitalnice na svetu", tudi planetarij, oddelek za slepe in več razstavnih dvoran. Kataloge knjižnice je mogoče pregledovati prek 500 računalnikov. Konferenčno središče v knjižnici ima prostora za 3200 ljudi. V sklopu Bibliothece Alexandrine je med drugim laboratorij za restavracijo redkih rokopisov. Okrgo 10.000 redkih tiskov in rokopisov iz knjižnične zbirke je digitaliziranih.
Njeno slovito antično predhodnico, največjo knjižnico v starem veku, je ustanovil Ptolemej I. (305-283 pr.n.št.). V njej je bilo, pač glede na različne vire podatkov, med 700.000 in 900.000 knjižnih zvitkov. Knjižnico je večkrat zajel požar, velik del je zgorel med vojaškimi spopadi leta 47 pr.n.št.
