Cirkuški in klovnovski muzej na Dunaju ima korenine v zasebni zbirke pisatelja in urednika Heina Seitlerja, ki jo je prvič na ogled postavil leta 1927, leta 1968 pa jo je podaril mestu Dunaj, čeprav je nato muzej vodil še do sredine sedemdesetih, po smrti pa ga je predal kustosu Bertholdu Langu. Ta ga je nato moderniziral in prilagajal duhu časa, navezal veliko stikov s svetovnimi cirkuškimi imeni in tako pridobil veliko eksponatov in fotografij svetovnih imen iz cirkuškega in iluzionističnega sveta.
Poseben poudarek je Seitler dal klovnom, ki v muzeju posebej izstopajo in jim je posvečen dobršen del zbirke, od njihovih kostumov, pripomočkov, plakatov, fotografij, pa vse do replik njihovih obrazov in voščenih likov. Med njimi je tudi legendarni španski klovn Charlie Rivel in veliko različnih pisanih oprav, ki nas spomnijo, kako so se podobe klovnov spreminjale skozi desetletja. Ker pa je eksponatov več kot dvajset tisoč, so nekateri predmeti na ogled na občasnih razstavah, posvečenim posebno določenim temam.
Muzej so obiskali že številni znani iluzionisti, med njimi tudi sloviti David Copperfield, ki je bil navdušen nad zbirko, sicer pa imajo v njej tako predmete Harryja Houdinija, ukrivljene žlice Urija Gellerja, posvetila Copperfieda, Siegfrieda & Roya in tako naprej. Nas je skozi muzej in s pogledom v zgodovino popeljal Robert Kaldy – Karo, ki po nenadni Langovi smrti muzej vodi od leta 2004, sicer pa je bil njegov tesen sodelavec vse od leta 1993 naprej.
Muzej so obiskali že številni znani iluzionisti, med njimi tudi sloviti David Copperfield, ki je bil navdušen nad zbirko, sicer pa imajo v njej tako predmete Harryja Houdinija, ukrivljene žlice Urija Gellerja, posvetila Copperfieda, Siegfrieda & Roya in tako naprej. Nas je skozi muzej in s pogledom v zgodovino popeljal Robert Kaldy – Karo, ki po nenadni Langovi smrti muzej vodi od leta 2004, sicer pa je bil njegov tesen sodelavec vse od leta 1993 naprej.
Muzej na leto obišče več kot 12 tisoč ljudi, sicer pa je razdeljen na sklope, eden je posvečen 250-letnici slovitega parka Prater, ki je lani obeležil četrt tisočletja delovanja (1766–2016). Prek klovnov in cirkusa so potem tudi kotički posvečeni iluzionizmu, posameznim artistom, plakatom in spačkom. Karo nas je popeljal po muzeju in nam razložil marsikaj zanimivega.
"Na tej lokaciji, Ilgplatz, smo od leta 2011, zgodovinska lokacija, kjer so že stoletje prej izdelovali rakete, zdaj pa smo pet minut od Pratra, ki obeležuje 250 let, odprl pa ga je Jožef II., ki je bil njegov lastnik. V njem pa je bil poleg velikega oglednega kolesa tudi teater, cirkus in šov spak. Uničen je bil med 2. svetovno vojno, po njej pa o ga spremenili v zabaviščni park, brez teatra in predstav. Imamo eno največjih zbirk cirkuških predmetov in spominkov, štirje polni kontejnerji, ki jih dajemo na ogled po sklopih. Cirkus je bil sprva artistična predstava, od živali pa so imeli samo konje, nekako od leta 1800 naprej. Zlato obdobje pa je bilo med leti 1860 in 1940," nam je razložil Karo.
"Na tej lokaciji, Ilgplatz, smo od leta 2011, zgodovinska lokacija, kjer so že stoletje prej izdelovali rakete, zdaj pa smo pet minut od Pratra, ki obeležuje 250 let, odprl pa ga je Jožef II., ki je bil njegov lastnik. V njem pa je bil poleg velikega oglednega kolesa tudi teater, cirkus in šov spak. Uničen je bil med 2. svetovno vojno, po njej pa o ga spremenili v zabaviščni park, brez teatra in predstav. Imamo eno največjih zbirk cirkuških predmetov in spominkov, štirje polni kontejnerji, ki jih dajemo na ogled po sklopih. Cirkus je bil sprva artistična predstava, od živali pa so imeli samo konje, nekako od leta 1800 naprej. Zlato obdobje pa je bilo med leti 1860 in 1940," nam je razložil Karo.
Kaj pa klovni in fenomen morilskih klovnov?
"Klovni so se pojavili šele pozneje, med letoma 1850 in 1860, v vlogi zabavanja občinstva in seveda otrok. Sprva v Veliki Britaniji, nato v Franciji, nato po vsej Evropi in šele kasneje tudi v ZDA. Glede cirkusa o prednjačila mesta London, Paris, Berlin in Dunaj. Klovni so izvajali točke s konji, preskakovali so sodove, se šalili z ljudmi in imeli manjše teatralne vložke. Morilskih klovni? Če mene vprašate, gre za dober PR, najbrž za reklamo za novo različico filma Tisto (It) slovitega Stephena Kinga. Sicer pa to ni nič smešnega, nič nima zveze s cirkusom, to niso klovni, to je navaden kriminal," nam je povedal.
"Klovni so se pojavili šele pozneje, med letoma 1850 in 1860, v vlogi zabavanja občinstva in seveda otrok. Sprva v Veliki Britaniji, nato v Franciji, nato po vsej Evropi in šele kasneje tudi v ZDA. Glede cirkusa o prednjačila mesta London, Paris, Berlin in Dunaj. Klovni so izvajali točke s konji, preskakovali so sodove, se šalili z ljudmi in imeli manjše teatralne vložke. Morilskih klovni? Če mene vprašate, gre za dober PR, najbrž za reklamo za novo različico filma Tisto (It) slovitega Stephena Kinga. Sicer pa to ni nič smešnega, nič nima zveze s cirkusom, to niso klovni, to je navaden kriminal," nam je povedal.
V fotogaleriji si oglejte utrinke iz muzeja, v posnetkih pa kratek sprehod po muzeju in njegovih najbolj zanimivih eksponatih, celotno Karojevo izjavo o morilskih klovnih ter kratek odlomek z njegovim čaranjem!
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.