Pristojni britanski državni organ za človeško oplojevanje in embriologijo je licenco za kloniranje podelil strokovnjakom iz univerze v Newcastlu. Tam namreč raziskujejo nove načine zdravljenja nekaterih težkih bolezni, kot so sladkorna, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.
Za mnoge kontroverzna odločitev pa lahko ima daljnosežne posledice. Predvsem v novih načinih iskanja zdravil za doslej neozdravljive bolezni.
Prve raziskave bodo tako znanstvniki opravili v Mednarodnem centru za raziskovanje življenja v Newcastlu, vanje pa bodo vključeni strokovnjaki Inštituta za človeško genetiko na tamkajšnji univerzi in Centra za raziskovanje plodnosti v Newcastlu. Po pričakovanju znanstvenikov naj bi do prvega preizkusa zdravljenja s kloniranimi celicami zarodkov prišlo šele v petih letih po začetku raziskav.
Kloniranje izključno v terapevtske namene
Raziskovalci poudarjajo, da bodo kloniranje celic uporabljali izključno za zdravstvene in ne reproduktivne namene. Slednje je v Veliki Britaniji prepovedano in morebitnim 'izvajalcem' grozi do deset let zaporne kazni in visoke denarne kazni, ki navzgor sploh niso omejene.
Tehnika kloniranja je sicer v osnovi ista, kot tista s katero so znanstveniki pred leti 'ustvarili' ovco Dolly, prvega kloniranega sesalca, 'pridobljenega' iz telesnih (in ne spolnih) celic odrasle živali.
Velika Britanija je kloniranje v terapevtske namene zakonsko dovolila pred dvema letoma. Tehnika kloniranja, ki jo bodo uporabili raziskovalci, se imenuje 'zamenjava celičnega jedra' (CNR – cell nuclear replacement). Pri tej tehniki iz jajčeca odstranijo celično jedro in ga nadomestijo z jedrom celice iz drugega tkiva, recimo jedrom kožne celice. Zatem jajčece z novim jedrom umetno spodbudijo k delitvi, podobno, kot se jajčece obnaša po oploditvi s spermijem.
Za nekatere je odločitev dvomljiva
Z jajčeci se znanstveniki 'oskrbujejo' s pomočjo programa umetnega oplojevanja. Veliko poskusov umetne oploditve se namreč konča neuspešno in jajčeca ostanejo neizkoriščena. Namesto, da bi jih, kot doslej, uničili, jih bodo sedaj uporabljali za namene terapevtskega kloniranja.
Profesorica Alison Murdoch iz Centra za raziskovanje plodnosti, ki vodi raziskave, pravi, da so možnosti 'neskončno razburljive': "Odkar smo vložili prošnjo za dovoljenje, smo prejeli ogromno pisem podpore tako drugih znanstvenikov, zdravnikov, pa tudi bolnikov, ki lahko z našimi raziskavami veliko pridobijo."
Nekateri znanstveniki pa so zaradi odločitve skeptični. Profesor Jack Scarisbrick iz združenja Life pravi, da je odločitev obžalovanja vredna. "Vsi si želimo premagati te strašne bolezni. Ampak za to ne potrebujemo kloniranja zarodnih celic. Tkivne celice odraslih bi bile prav tako dobre. Morda celo boljše. Velikokrat so nam že dejali, da bo uporaba zarodnih celic za terapevtsko kloniranje odprlo nove poti za zdravljenje Parkinsonove, Alzheimerjeve ali kakšne druge degenrativne bolezni. Ampak tovrstne obljube smo lahko večkrat slišali. Cilj po mojem mnenju ne opravičuje sredstev."
