Na novem albumu zasedbe Primordial, ki izvira iz Dublina na Irskem in je na sceni že 20 let, je zgolj osem pesmi. Nastajale so zadnje štiri leta, po leta 2007 izdani in zelo uspešni plošči To the Nameless Dead. Osem skladb, osem zgodb, osem metal simfonij v malem, saj nobena pesem ni krajša od šestih minut, v povprečju pa tam okoli osem.
Primordial je eden tistih bendov, kateremu ni treba, da spreminja svoj zvok. Prav s tem, da z vso resnostjo in zanosom ostajajo svoji, so si tekom let pridobili zvesto bazo poslušalcev, ki rada prisluhne tako jeznim kot mestoma čustvenim izpovedim pevca Alana Nemtheange. Njihovo glasbo preveva poseben duh, ki na odru, kjer še posebej blestijo s posebno vrsto "darovanja", pride maksimalno do izraza.
"Če bi moral album opisati, bi dejal, da gre za album 'smrti'. Enostavno in neposredno. Ne gre sicer za povsem celovit koncept, a mnogo tem je povezanih z umrljivostjo in kako se z njo kosati. Potem so tu še teme, kot so seks, smrt, rojstvo. Ko odrastemo, ponavadi ugotovimo, da ne bomo živeli večno in da se naš veliki načrt najbrž ne bo nikoli uresničil. Na koncu pa bomo le hrana za črve in prav nič več. Vsi na neki način iščemo odrešenje, tako v lažeh kot tudi v resnici. Tisti, ki ne verjamemo v boga, pogosto zavidamo tistim, ki verujejo, saj ima njihovo življenje dodatni smisel, čeprav logika, pragmatizem, znanost in realizem dajejo vedeti, da ni vera nič drugega kot laganje samemu sebi. Alternativa pa je morda več kot lahko prenesemo. Album je brez dvoma mračen, od časa do časa pa ga prešine žarek svetlobe oz. upanja," je o novem albumu razmišljal pevec A. A. Nemtheanga.
In če je Iron Maiden Iron Maiden in AC/DC AC/DC je Primordial enostavno Primordial. Neposreden, poln strasti, intenzivnosti, zgodovinskih prebliskov, brez fantazije, kesanja in obžalovanja.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.