FOTO: Po smrti glasbene ikone: Bowie 'krmil vesolje popularne kulture'

Le nekaj dni po 69. rojstnem dnevu je za rakom umrl legendarni glasbenik David Bowie. Novica o smrti vsestranskega umetnika močno odmeva v svetu, še posebej, ker je z izdajo novega albuma Blackstar napovedoval še en karierni vzpon. 

"David Bowie je začel glasbeno pot sredi šestdesetih let minulega stoletja, na valu britanske invazije v rokenrolu. V dilemi ali Beatli ali Stonesi bi ga težko postavili na eno ali drugo stran. Bil je tudi precej bluesovski, ena njegovih prvih skupin se je imenovala The Manish Boys, po skladbi slovitega ameriškega ustvarjalca bluesa Muddyja Watersa. Ena Bowiejevih prvih uspešnic The London Boys pa je prava mala urbana pop simfonija," ustvarjalni opus legendarnega glasbenika opisuje glasbeni poznavalec Jure Longyka. "No, zares se je Bowie našel, ko je zajahal val navdušenja nad osvajanjem vesolja s skladbo Space Oddity, ki jo je izdal poleti 1969, tik pred človekovim prvim korakom na Luni. Lik namišljenega astronavta Majorja Toma iz pesmi je prva njegovih kameleonskih inkarnacij, s katerimi je krmil vesolje popularne kulture v glamuroznih sedemdesetih."

Po besedah Jureta Longyke, je Bowie s svojimi preobrazbami jasno poudaril: "Nisem tisto, kar v meni vidite. V resnici sem nekaj čisto drugega. A pravzaprav ni pomembno, kaj sem v resnici. Lahko sem karkoli. Rokenrol je mit, sodobna pravljica. Igrajmo se z njim."

Tomc: V 60 letih so rockerji umirali od droge, danes od starosti

"V 60. letih minulega stoletja so rockerji umirali od droge. Danes umirajo od starosti," je ob smrti Bowieja dejal sociolog in glasbenik Gregor Tomc in dodal: "Z vsako rock legendo, ki umre, je glasbe zame malo manj. Še malo, pa je ne bo več nič ostalo." Tomca, ki je v drugi polovici 70. let minulega stoletja s Petrom Lovšinom ustanovil punk skupino Pankrti, je glam rock navduševal s svojo barvitostjo, ostrino in hedonizmom. Bil je svetlobna leta daleč stran od dveh strani, ki sta ga takrat najbolj dolgočasili - od sivine samoupravnega socializma in od hipijevske odštekanosti. Roxy music in Bowie sta bila zanj sredi 70. let minulega stoletja idealni obliki bega iz vsakdana in telesnega užitka.

Bowie s svojimi Pajki iz Marsa je poosebljal vse, kar je v glasbi iskal in potreboval. Kot fan je obžaloval, ko je Roxy music zapustil Brian Eno in ko se je Bowie spustil v ameriško soul glasbo. Vendar se je Bowie v času punka ustvarjalno vrnil.

Kdo je bil človek, ki je svetu dal (in vzel) Ziggyja Stardusta?

Bowie se je že kot najstnik odločil, da bo dosegel svetovno slavo. Bil je umetnik, ki je dobro vedel, kaj mora storiti, da bo dosegel zvezde. Svetu je predstavil premišljen lik Ziggyja Stardusta, s katerim je Bowie ustvaril kult rockovske zvezde.

Pravo zvezdo je iz Bowieja naredil eden najbolj znanih glasbenih manedžerjev Tony De Fries. Težkega dela ni imel, ker je imel mladi Bowie veliko potenciala. Bil je dober glasbenik in dober gledališki igralec. Obvladal je kostumografijo, igro, na odru pa poskrbel za pravi gledališki spektakel.

Bowie je znal šokirati. Bil je med prvimi zvezdniki, ki je javno priznal, da je biseksualec. Šokiral in privlačil je s svojim načinom oblačenja in ličenja. Bil je narejen, da postane najstniški idol, in to v časih, ko so najstniki potrebovali nekoga, ki jim bo ponudil drugačnost in svobodo izražanja.

Če je s svojo drugačnostjo nekatere odbijal, pa je večina komaj čakala, da objavi nov album. Ves čas je razvijal svoj lik Ziggyja Stardusta, od katerega se je poslovil na koncertu v Londonu leta 1974 in mu tako podaril nesmrtnost.

Posebnež tudi na odru in platnu

Bowie je bil eden najbolj vplivnih glasbenikov. Rodil se je v Londonu in kot eden prvih britanskih glasbenikov požel slavo v ZDA. V zgodovino pop glasbe se je zapisal kot človek tisočerih obrazov, umetniških imen in glasbenih slogov – od glam rocka, belskega soula do elektronske glasbe. Nastopil je tudi v več filmih in televizijskih produkcijah in pokazal, da je bil posebenež tudi na platnu.

Modna, glasbena in seksualna ikona

Kot glasbenik se je ves čas razvijal in svojim številnim oboževalcem ponujal vedno nove podobe. Ena od njih je bila tudi podoba Thin White Dukea. Bil je glasbena, modna in seksualna ikona, svet slave pa je bilo zanj veliko igrišče, na katerem se je odlično znašel. Mnogi ga imajo za prvo postmoderno pop zvezdo. 

V 80. letih minulega stoletja je s skladbami, kot so Ashes to Ashes, Let's Dance, China Girl, ter sodelovanjem s skupino The Queen v skladbi Under Pressure vplival predvsem na svet pop glasbe, 90. leta je zaznamovala elektronska glasba in sodelovanje z Nine Inch Nails, s katerimi se je odpravil tudi na turnejo. Leta 1996 so ga sprejeli v Rock'n' Roll dvorano slavnih.

Po albumu Reality leta 2003 se je za deset let umaknil in že so se začele širiti govorice, da se je upokojil. Nato pa je leta 2013 presenetil z albumom The Next Day. Z njim se je povzpel v sam vrh glasbenih lestvic in pokazal svetu, da ni zaman rockovska ikona.

'Poglejte gor, sem že v nebesih'

Kakšna je bila njegova zasebna podoba, bomo zaradi spretne medijske igre težko izvedeli. Kar leto in pol mu je uspelo prekrivati, da se bojuje z zahrbtno boleznijo, šele ko je na svoj 69. rojstni dan objavil nov album Blackstar, so postale glasne govorice, da se mu dnevi na Zemlji iztekajo.

Jure Longyka pravi: "In čeprav je v osemdesetih snel kameleonska oblačila in se začel predstavljati kot zrel gentleman, se je z nami in našimi predstavami poigraval do konca. Še ko sem pred dnevi gledal njegov zadnji videospot Blackstar in bral novice o 69. rojstnem dnevu ter izidu novega albuma, se mi ni sanjalo, da je na smrt bolan. Vse je bilo videti kot nov začetek, kot še en bleščeč obhod v orbiti. In zdaj – konec. Ziggy Stardust je odletel domov."

Na zadnjem Bowiejevem albumu Blackstar je tudi pesem z naslovom Lazar (Lazarus), ki se začne s pomenljivimi besedami: "Poglejte gor, sem že v nebesih." (Look up here, I’m in heaven.) Naslov pesmi se najverjetneje nanaša na biblijsko zgodbo o Jezusu in njegovem prijatelju Lazarju, ki ga je Jezus obudil od mrtvih in pokazal, da s smrtjo ni vsega konec. Tisti, ki smo zrastli ob Bowiejevih 'komadih', točno vemo, kaj sporoča v svojem poslovilnem albumu: "Moja glasba je večna. Jaz sem večen."