Chris Cohen: Zjutraj vstanem, sedem za klavir in glasba privre iz mene

Vaše pesmi se zdijo sprva enostavne, a v bistvu niso. Novo ploščo As If Apart ste naredili kot "one man band", je osvobajajoče, da ste sam svoj šef, da se ni treba nikomur prilagajati?

Tega sem navajen. Kot otrok sem začel sam, ko sem se snemal na 4-track kasetofonu, torej zame to ni novo. Igral sem tudi v bendih, nekaj pridobiš, nekaj izgubiš. Delam, kot mi najbolj ustreza, razvijam svojo vizijo in tako nastanejo moje pesmi.

Potegnete kreativno črto, jo postavite, ali pustite, da vidite, kam vas odpelje?

Ponavadi krožim okoli ideje, intuicija pa mi pove, kdaj sem zadovoljen z njo. Včasih je težko in se vleče, a taka je pač moja osebnost, a slej ko prej sem zadovoljen, to pride z leti. Prej spoznam, kaj je dobro, kaj je treba popraviti, kaj je že na začetku sprejemljivo.

Koliko cenite mnenje drugih glede vaše glasbe?

Pokažem jo samo prijateljem, vem, kdo so in od kod prihajajo. Mnenj ne jemljem osebno, sam produciram, nekaj prijateljem zaupam, za katere vem, da če jim je všeč, da je dobro.

O čem pripovedujejo vaše pesmi, katere teme največ obravnavate?

Največ razmišljam o svoji družini in svoji osebni zgodovini, o razlikah med ljudmi, kje se ena oseba konča in druga prične. Kako ljudje vplivajo eden na drugega.

Ko nekdo sliši vašo glasbo, se morda vpraša, od kod ta prihaja, kdo je vplival na vas?

Glasba pove in govori, kdo sem jaz. Od koder prihajam, moj oče, ki je delal v glasbeni industriji, je imel veliko zbirko plošč, ko sem odraščal. Začel sem zbirati plošče, oče je imel veliko starega rocka. Rad imam vsakršno glasbo, nisem ravno za top 10 lestvice, vlečem iz svojega okolja. Delam glasbo, ki mi je všeč in ki prej še ni bila slišana.

Prej ste bili s skupinami, kot sta Deerhoof in The Curtains, bolj v alter, indie, psihedeličnih vodah, vaša samostojna pot pa je nekako bolj nežna, zasanjana, čustvena ...

Zanima me melodija, tradicionalne oblike pesmi. Prej so bile moje pesmi kratke in se niso ponavljale, zdaj pa raje pišem v ustaljenih šablonah. Melodije so v določenem tempu, delam s hitrostjo mojih možganov in se trudim pisati čudovite melodije.

Na čem mora človek biti, da napiše take psihedelične in zasanjane melodije?

Že 20 let nisem vzel ničesar. Droge nimajo nič z mojo glasbo, zjutraj vstanem, sedem za klavir in to privre iz mene.

Kdo je resnični Chris Cohen za tem nežnim in pomirjujočim glasom?

Pravi Chris Cohen ima mnenje o vsem in je malce tečnež. Sem sramežljiv, večine glasbe ne maram, sem zelo izbirčen. Sicer pa mi je delanje glasbe všeč. Menim, da če si ljudje vzamejo čas za glasbo in jo poslušajo, da je to dobro za nas in našo kulturo.

Utrinku s koncerta lahko prisluhnete v videoposnetku!