Boris Cavazza sicer velja za steber domačega filma in gledališča. Tokrat pa se je občinstvu, sestavljenem iz pretežno starejše generacije, predstavil kot pevec, interpret in avtor pesmi. Na odru ga je spremljala zasedba Fake Orchestra pod taktirko Igorja Leonardija, s katerim sodeluje že od leta 2005, ko je izdal svojo prvo zgoščenko s šansoni z naslovom 11 korakov.
S songi s humorno-ironično vsebino, ki so nastali po njegovih besedilih, je publiko popeljal v raznovrstne zgodbe, razmišljanja in refleksijo življenja, ob tem pa 'postregel' še s tremi napolitanskimi kantavtorskimi pesmimi in enim uglasbenim Shakespearovim sonetom.
Nastop je začel letnemu času primerno s pesmijo Pomlad, redni del pa zaključil s komadom Noč na Visu. Ob bučnem aplavzu z občasnimi vzkliki se je vrnil na oder s pesmima Let mrtve ptice, ki jo je posvetil pokojni ženi, in Kje so tiste stezice, ob vnovičnem priklicu pa je predstavil še čisto novo pesem, ki so jo z bendom naštudirali dan prej.
Med koncertom je 'postregel' tudi z dvema anekdotama o svojih igralskih kolegih Arnoldu Tovorniku in Zvonimirju Rogozu, s katerima je dodobra nasmejal občinstvo.
Cavazza je sicer svojo prvo pesem – Balado o gospe Mariji – napisal že v davnih 70. letih prejšnjega stoletja. A ne v tej obliki, v kateri jo je odpel na koncertu. "Bila je drugačna. Potem sem jo pa raztegnil," nam je po nastopu povedal Cavazza. Pesmi sicer pri njem nastajajo tako, da se usede in začne z delom, potem pa – če uspe, uspe, če ne, pa ne. "To je tako kot pri pisateljih. Hieng je recimo vedno govoril: 'Jaz vstanem zjutraj ob šestih, preberem Delo, spijem kavo, potem pa se usedem za pisalni stroj in sem lahko tudi pet ur za pisalnim strojem, ne da bi eno samo besedo napisal. To je pa disciplina. Jaz je nimam. Jaz imam druge stvari za delati, tako da …," nam je povedal legendarni igralec in šansonjer. Kakšno iztočnico za svoje pesmi včasih dobi tudi ob prebiranju kanatvorskih pesmi. "Kantavtorske pesmi so namreč posebej spisane pesmi. Niso poezija. Poezija ima drug tretma. Tu je treba vedno malo misliti na orkester. Potem stvar steče. Drugače pa ne," nam je razkril Cavazza, ki zelo veliko bere – tako poezijo kot prozo. Všeč mu je ogromno avtorjev, med svoje najljubše pesnike pa uvršča Fernanda Pessoo.
Čeprav od njegovega albuma letos mineva že 11. leto, pa novega ni pričakovati v kratkem. Pa ne zato, ker bi mu zmanjkalo inspiracije za pesmi. To namreč ima. Še vedno pa jih tudi ustvarja. "O novem albumu se pogovarjamo že sto let. Ne vem kaj bo. Meni se tudi ne ljubi kaj dosti preganjati glasbenikov. Oni so vsi zasedeni. Tako, da bomo videli. Mogoče pa bo," nam je povedal Cavazza.
Pa sicer meni, da šansoni pri nas dobijo dovolj pozornosti? "Ne. Radio jih ne popularizira. Radio se je osredotočil na to bolj lahko glasbo. Ne vem, kako bo naprej. Upam, da bo zdaj s sprejetjem zakona o kvotah kaj bolje. Imamo namreč zelo veliko kvalitetne glasbe, samo je ne vrtijo," pravi Cavazza.
Če bi legendarnega igralca radi videli v vlogi pevca in interpreta, lahko to storite že 30. marca, ko bo Cavazza ob Bossi de Novo in Urški Taufer v Cankarjevem domu nastopil na Shakesonetih, večeru uglasbenih sonetih Williama Shakespeara. Še vedno pa tudi veliko igra. Videti ga je moč tako v SNG Drama Ljubljana kot v MGL, v kratkem pa bo zaigral tudi v novi predstavi v koprskem gledališču. Dela ima tako pri 77 letih čez glavo. A to si tudi želi. Razen poleti. "Ne hodim igrat na festivale, čeprav me vabijo iz Dubrovnika, Splita in Novega Sada. To je bolj za tiste, ki nimajo otrok, so sami in jim je dolgčas," pravi Cavazza.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.