Alicia, R&B kraljica src

Alicia J. Augello-Cook, danes bolje poznana kot Alicia Keys, je že od mladih nog, ko je odraščala v newyorškem Harlemu, pravi čudežni otrok. Leta 1981 rojena edinka je kljub rasnim predsodkom okolice in diskriminaciji vztrajala na svoji poti in dosegla svoje sanje.

Po ločitvi staršev je odraščala pri mami in končala prestižno umetniško akademijo na Manhattnu, pri šestnajstih pa že posnela pesem za film Možje v črnem. Vsestranska glasbenica tako piše pesmi, je pianistka, čelistka, v zadnjem času pa tudi igralka. Pri dvajsetih je izdala svoj prvenec Songs in A Minor, ki ga je prodala v več kot deset milijonih izvodih in tako postala najbolje prodajana debitantka v ZDA, album pa ji je prinesel kar pet nagrad grammy.

V naslednjih letih je izdala še uspešna albuma The Diary of Alicia Keys (2003) in 'živo' ploščo Unplugged (2005), lani pa je izdala tretji studijski izdelek As I Am, ki ji je prinesel grammyja za naj vokalno R&B izvedbo pesmi No One.

Novi album pa Alicia predstavlja tudi na svetovni turneji As I Am Tour, v okviru katere se je ustavila tudi v Zagrebu, kamor smo tudi tokrat odšli s koncerti.net.

Zanimivo je že to, da naj bi pevka sprva morala nastopiti v dvorani Dražena Petrovića, a so vse skupaj prestavili v večjo dvorano Doma sportova, kjer je nedavno nastopil raper Snoop Dogg. In prav pogled po dvorani pred samim začetkom koncerta je bil dovolj za ugotovitev, da je bila odločitev organizatorjev prava. Alicia je brez večjih težav dodobra napolnila dvorano.

Pred njo je publiko ogreval Jermaine Paul, ki ga je Alicia sama izbrala za svojega 'predvozača', obenem pa jo je tako navdušil, da je postal tudi eden njenih stranskih vokalistov. Zvezda večera je na oder lahkotno priskakljala nekaj minut pred deveto uro zvečer, v polomljeni hrvaščini pozdravila "Dober večer Zagreb, kako ste?" in začela s skladbo Go Ahead, prvo pesmijo iz zadnjega albuma.

Nadaljevala je z You Don’t Know My Name z drugega albuma, nato pa med drugim nanizala Teenage Love Affair, I Need You in Superwoman, slednjo pa posvetila vsem 'super ženskam v dvorani'. Navdušenje pretežno ženske publike ni izostalo.

Celo malo avtobiografsko zgodbo je podala s pesmijo How Come You Don’t Call Me iz prvenca, v kateri se sprašuje, zakaj je ljubimec ne pokliče. Kljub temu, da gre za pesem o hrepenenju, je pesem zaključila optimistično in dejala, da "ji je sedaj vseeno, če je ni poklical". Že nekaj časa je namreč srečno zaljubljena. Slišali smo lahko še Unbreakable in srce parajočo Like You’ll Never See Me Again.

Po dobri uri in dvajset minut je zaključila uradni del in se vrnila ob zvokih svojega največjega hita iz zadnje plošče (če ne kar največjega hita v karieri), No One, ki ga je zapela v prvem dodatku. Pesem se je nadaljevala ob vsesplošnem prepevanju celotne dvorane, vrnila pa se je še drugič in zapela If I Ain’t Got You.

Doživeli smo koncert prave umetnice, ki se ponaša z izrednim glasom, poleg tega pa je še odlična pianistka, ki jo je mati narava obdarila s talentom in naravno lepoto. Vrhunska predstava celovite glasbenice, ki je nedvomno prepričala njene oboževalce, kot tudi vse tiste, ki so koncert obiskali iz radovednosti ali zgolj iz zabave. Odziv publike je bil izreden, pevka pa se ni in ni mogla nehati zahvaljevati. V zraku je bilo čutiti obojestransko spoštovanje.

Pred Alicio je še veliko ustvarjalnih let, ustvarjalni sokovi in moči so na vrhuncu, njen koncert pa je pravi praznik za čutila, ki ga zlepa ne bo moč pozabiti. Vsesplošnega dobrega vtisa pa ne more pokvariti niti nekaj 'kiksov', ki so si jih tehniki 'privoščili' med posameznimi skladbami.