40 let od smrti Elvisa Presleyja

Njegovo posestvo Graceland v Memphisu, kjer so Presleyja 16. avgusta 1977 našli mrtvega, je od leta 1982, ko sta ga njegova nekdanja žena Priscilla in njegova hči Lisa Marie odprli javnosti, videlo več kot 20 milijonov ljudi. Letno ga obišče 600.000 ljudi in po lastnih podatkih prispeva okrog 150 milijonov dolarjev v proračun Memphisa.

Na posestvu obletnico njegove smrti tradicionalno obeležujejo z Elvisovim tednom, v sklopu katerega se oboževalci na predvečer glasbenikove smrti s svečkami sprehodijo do njegovega groba. Elvisov teden poteka med 11. in 19. avgustom. Podobno je bilo tudi ob letošnji okrogli obletnici.

Elvis Aaron Presley (1935–1977) je postal legenda že za časa življenja. Od leta 1954, ko je izdal prvo skladbo That's All Right, do poslednje pesmi Way Down avgusta 1977 je objavil več kot 100 singlov, 30 EP-jev in več kot 70 albumov. Skoraj 1000 tednov je bil na vrhovih lestvic in prodal okrog 600 milijonov primerkov svojih plošč.

Zgradil si je tudi filmsko kariero, ki jo je začel leta 1956 s filmom Love Me Tender – skupaj se jih je nabralo več kot 30 –, in se do leta 1966 vpisal med deset komercialno najuspešnejših ameriških igralcev.

S svojo pojavnostjo je spremenil vse v 50. letih prejšnjega stoletja: glasbo, modo in razmišljanje mladih. Spojil je belski country z rhythm and bluesom temnopoltih, bil je tudi prvi glasbenik, ki je ob glasbi plesal.

Čeprav ga glasbeni establišment ni odobraval, ampak ga je označeval za slabega pevca z vulgarno glasbo, so najstniki z njim prvič v zgodovini dobili glasbo, na kateri so zgradili svojo kulturo. Starši in otroci tako niso več poslušali istih glasov in se klanjali istim idolom, temveč so bili tu Dean Martin, Perry Como, Frank Sinatra in Doris Day nasproti Elvisu, Little Richardu, Chucku Berryju, Jerryju Leeju Lewisu, Wandi Jackson in Etti James, je pojasnil producent in glasbeni urednik Siniša Škarica.

Da bi bila glasba brez Elvisa drugačna, so mu priznavali mnogi. "Brez Elvisa nobenemu od nas ne bi uspelo," je nekoč dejal Buddy Holly. "Brez Elvisa ne bi bilo Beatlesov," je trdil John Lennon. Skladatelj in dirigent Leonard Bernstein ga je v poznih 60. letih opredelil za "največjo kulturno ikono 20. stoletja", Neil Young pa je konec 70. let, ko je vznikal punk, v pesmi My My, Hey Hey prepeval: "The King is gone but he's not forgotten, this is the story of a Johnny Rotten."

Kljub veliki oboževanosti se je kralj rock and rolla v zasebnem življenju počutil osamljenega. Na današnji dan leta 1977 so ga našli neodzivnega v kopalnici, poskusi animacije niso bili uspešni. Vzrok smrti je bil srčni zastoj, najverjetneje kot posledica predoziranja z zdravili. Zadnji koncert je izvedel junija istega leta pred skoraj 20.000 poslušalci v Indianapolisu, ko je bil po besedah oboževalcev le še senca njihovega idola.

Za njim so ostale uspešnice, kot so Love Me Tender, In The Ghetto, Always On My Mind, Jailhouse Rock, It's Now Or Never, Suspicious Minds ali Can't Help Falling in Love, ter predmeti, ki jih ponujajo na dražbah.