Sara Rutar: Dokazala sem, da je vse mogoče!

Oddajo MasterChef sem začela gledati, ko so posneli prvo sezono v Ameriki, od takrat naprej se je razvila ta ljubezen do te kuharske oddaje in zaželela sem si biti preprosto del tega, da se lahko preizkusim v kuharskih izzivih. Potem pa mi je končno uspelo. Kot zanimivost lahko povem, da sem se pred petimi leti, ko so bile prijave za avstralski MasterChef, želela prijaviti, poiskala prijavnico, a žal ni šlo, ker moraš biti državljan Avstralije ... Oboževalka oddaje sem že osem let, od prve oddaje naprej. Pogledala pa sem prav vse tuje kot tudi slovenske oddaje.

Na kupu ste bili kar prijetna druščina, nekaj močnih adutov (Mojca, Elvis), pa nekaj pisanih likov kot sta Lucija, Salome... ki sta bila najprej povprečna, a sta nato presenetila. Kako si se počutila, ko ste se prvič srečali in kaj te je prešinilo takrat? 

V celoti sem imela zelo pozitivno izkušnjo, od nekdaj sem zgovorna, nasmejana in pozitivna punca, kar ste lahko tudi vsi opazili skozi oddaje. Kot ekipa smo se nenormalno dobro ujeli in se cele dneve smejali in še dandanes sem v stikih z nekaterimi sotekmovalci. Del vsakega šova so tudi presenečenja. Ker smo različni tudi različno prenašamo pritiske, nobenega pa ne smeš podcenjevati. Konkurence nisem nikoli občutila v smislu, da bi se obremenjevala s tem, kdo je boljši, želela sem biti samo še boljša od same sebe, torej iz izziva v izziv, da premagam samo sebe. Moj fokus je bil samo na moje delo in moje krožnike in seveda, da pridno poslušam komentarje sodnikov.

Se ti zdi, da si z oddajo več dobila v smislu kreative, priprave jedi, idej ali morda tudi v smislu, da imaš postavljen časovni okvir, da kuhaš pod pritiskom, da nekaj pripraviš kaj najbolje, kar se od tebe v tem časovnem okviru pričakuje?

Vsekakor se veliko lahko naučiš, če si pripravljen poslušati. Jaz kot spužva posrkam vse, kar se mi zdi koristno in uporabno. Veliko sem naredila na sebi, super je ker se soočiš z določenimi pogoji, ki ti niso poznani. Všeč so mi izzivi in rada jih premagujem, pritisk mi ni delal preglavic, saj sem kar dobra v organizaciji in imam vedno jasne cilje v glavi in me je težko ustaviti, ko si nekaj zadam.

Lahko rečeš, da si imela svojo mislijo oz. kaj ti je bil največji izziv v oddaji?

Pomoje je prav vsak izmed nas imel svojo misijo. Moja je bila, da premagam vse izzive, ki so pred mano in da sem vsak dan samo še boljša, da rastem, se učim in utrdim. 

Kaj meniš, da ti je oddaja dala, samopotrditev, dvig samozavesti, prepoznavnost, stopničko naprej v karieri?

Oddaja je lahko velik plus, če znaš to na pravi način izkoristiti. Meni dajo potrditev ljudje, ko poskusijo mojo hrano in mi rečejo, "Sara, to je pa super". Tudi v oddaji sem šele, ko so naši trije super sodniki poskusili in komentirali, bila 100% prepričana, da je res dobro. Prepoznavnost je tudi del tega, ampak se znajdem, saj če me ljudje gledajo, jih kar pozdravim, se nasmejim in grem dalje. Glede kariere vsekakor velja, kot pravijo, da kuj železo dokler je še vroče. Zato sem pridno delala celo poletje in jesen, dogodki pa se kar vrstijo. Imam tudi nekaj načrtov in projektov za naprej in vse bom dala od sebe, da jih uresničim.

Koliko je v oddaji tistega, kar doživite vi, kot udeleženci in kar dejansko vidimo gledalci, se ti zdi ta razlika očitna in kako gledaš na to?

Seveda je malce drugače biti tam ali pa gledati doma s kavča. Pomembno je, da mi, ki smo se prijavili in smo bili del tega šova, vemo kaj in kako je bilo. V šov se prijavi samo nekdo, ki ima "jajca", to ni za vsakega. Seveda pa se potrudijo zajeti bistvo, čustva, reakcije, skratka tako, da je za gledalce kar se da zanimivo in pestro. 

Se ti zdi, da je v oddaji, med tekmovalci, veliko taktiziranja, dejanskih zamer ali hude krvi, ali gre bolj za televizijsko ustvarjanje napetosti, ki je pač bolj privlačna za gledalce?

Iskreno menim, da je v vseh šovih podobno, da se morda trenja ustvarijo zgolj zato, da je bolj zanimivo in napeto. Jaz vem, da sem se z vsemi sotekmovalci lepo razumela, sicer pa je MasterChef tak žanr oddaje, kjer je poudarek na bolj na znanju, kot pa spletkah, igricah itd.

Iz dvoboja z Elvisom v finalu si izšla kot zmagovalka. Si prej verjela, bila prepričana, da ti lahko uspe, ali se je na koncu tudi malce poklopilo v tvoj prid?

Nikoli ne moreš vedeti, kako se bodo stvari odvile. Borila sva se oba in oba sva bila odlična, vem samo to, da če se ne bi grdo porezala, bi tudi pri glavni jedi zagotovo še boljše odkuhala in bi bil že drugi krog veliko bolj tesen glede točk. Odtehtala je moja trma, zbranost in osredotočenost in da sem pri sladici res dala maksimum, šla preko sebe in si dokazala, da je vse mogoče, če je želja in si z glavo in srcem pri stvari. 

Kdo se ti je poleg Elvisa še zdel resni tekmec/-ca v borbi za zmago?

Iskreno sem si želela biti v finalu prav z njim, ima veliko več znanja glede kulinarike kot jaz, tudi prakse, jaz sem ljubiteljska kuharica doma. Želela sem se torej pomeriti z najmočnejšim, smešno pa je, da sem mu že prvi dan, ko sva se spoznala, pa nisem imela pojma, koliko kdo zna kuhati, rekla "tamau, midva bova v finalu, samo sorry, tam te bom pa jaz premagala" (smeh).

Kako so se na zmago odzvali tvoji najbližji in kako si jo proslavila?

Nepopisno veselje težko opišem, dejansko smo skupaj gledali finale, da sem to še enkrat podoživela in je bilo res noro. Vsi so bili ponosni, najbolj sem pa bila hvaležna ker je moj finale oddajo dočakala tudi mama Mira (žal pokojna) ker je bila tako ponosna name. To zmago seveda sem poklonila tudi njej. Proslaviti sem želela tako, da se malo podružili tudi z ostalim sotekmovalci, a mi zaradi smrti mame nekako ni bilo do tega.

Kaj pa denar od nagrade, kako si ga porabila oz. vložila?

Hranim ga za pravo priložnost. Investirala ga bom v svojo prihodnost in upam, da ga bom pametno porabila.

Z Elvisom in Salome ste se kar spoprijateljili, se še vedno družite, lahko spremljamo na Facebooku ...

Da, največ se slišim z Elvisom, občasno pa s Salome in Lucijo. Škoda, ker smo vsak na svojem koncu in nekako ni toliko časa za druženje. Stiki ostajajo in zagotovo jih bomo ohranjali tudi v bodoče.

Verjetno marsikoga mika, da bi poskusil v MasterChefu, kaj jim lahko svetuješ (glede na svojo izkušnjo), na kaj naj se osredotočijo, kaj jih lahko prepriča, da se ojunačijo in prijavijo?

Če radi kuhate in s hrano razveselite svoje najbližje, ne odlašajte in si dajte priložnost, mogoče vam spremeni življenje. Meni ga je in takoj bi še enkrat vse ponovila. Takšne priložnosti so samo enkrat v življenju, zato ne odlašajte in jih zgrabite!

Kako si kot zmagovalka MasteChefa vnovčila prepoznavnost, kako ti to zdaj pomaga, kje delaš, s kom sodeluješ?

Imam kampanijo z odličnim podetjem OMV Slovenija, na kar sem res ponosna, celo poletje in jesen kuham na raznih dogodkih, da sem konstantno prisotna, imam tudi svojo franšizo s športno prehrano in dodatki, skratka kujem železo dokler je vroče. Delam na vseh koncih, večkrat sodelujem z restavracijo Altroke, z odličnim Davidm Bajsem itd.

Kje lahko poskusimo tvoje dobrote?

Celo poletje jesen sem bila prisotna na Odprti kuhni, imela sem svojo stojnico na Sladki Istri in Dnevih kmetijstva, Ribiškem prazniku v Izoli. Ponosna sem, da sem uspešno izpeljala kar nekaj večjih dogodkov. Sicer pa na Facebooku pridno objavljam, da moji sledilci lahko vidijo, kje se bom pojavila in kaj se bo kuhalo.

Morda še o čem sanjaš, glede kuharske kariere, imaš kakšne želje za naprej?

Zelo uživam v tovrstnih dogodkih, kateringih, rada pripravljam sladke in slane sladice, hkrati pa upam, da bo tega čim več in čimbolj pogosto. Delam že zdaj veliko in upam da bom vedno več. Pretekli vikend sem svoji zelo dobri prijateljici za darilo za poroko spekla celo mizo sladic (sedem različnih sladic od 50-70 kom vsake sladice). Bil je velik zalogaj, a mi je uspelo in najbolj sem bila hvaležna, ko sem videla zadovoljne obraze vseh gostov, ki so se mastili in sladkali z mojimi sladicami. Takrat enostavno veš, da je bilo super.

Danes bo pri meni doma za večerjo "chili con carne": 

(za 4 osebe)

500g mletega mesa ( govedina ) 
3 velike rdeče čebule
1 korenje 
1 koren peteršilja
1 pločevinka pelatov 
2 stroka česna
2 čilija ( manjša odvisno koliko sta pikantna) 
2 pločevinki rdečega fižola

suhe začimbe: 
česen v prahu 
sol 
bel poper
rdeča sladka paprika
dimljena paprika
timijan 

Postopek:

Čebulo nasekljamo in jo prepražimo na žlici olja, ko postane zlate barve, dodamo mleto meso in začinimo. Na kocke narežemo korenček in korenino peteršilja in dodamo mesu in par minut pražimo. Nato dodamo obe pločevinki fižola (lahko dodamo vodo), nasekljamo svež čili in prelijemo z paradižnikom (najraje uporabim paradižnik v kosih ), po potrebi dodamo še malo vode pokrijemo in kuhamo na malem ognju cca 1 uro. Pazimo da se ne prime na dno in vsako toliko premešamo. Bistvo je v začinjenosti. Serviramo lahko zraven polente (skuhamo ohladimo in popečemo), lahko naredimo tudi kozurne tortilje. Pa dober tek!

​​​​