Nova prestresljiva študija o hirajočih polarnih medvedih: lov jim jemlje energijo, hrane je manj, prav tako mladičev

Ameriški zavod za geološke študije (United States Geological Survey – USGS) v novi študiji, ki jo povzema agencija AP, ugotavlja, da polarni medvedi v ključnem trenutku hirajo namesto, da bi pridobivali na teži in maščevju, kar bi jim zagotavljalo energijo za preživetje in razplod.

Kje se je zalomilo? Zaradi klimatskih sprememb in segrevanja ozračja, se krči površina arktičnega ledu, prav tako je led vedno tanjši. To pa pomeni, da polarni medvedi vedno težje lovijo tjulnje, ki so njihov glavni vir prehranjevanja. 

To, da se led na Arktiki pospešeno krči in tanjša, ni nova ugotovitev. Na to znanstveniki in okoljevarstveniki opozarjajo že dlje časa. Zdaj pa so s pomočjo večletne študije ugotovili, kako se polarni medvedi prilagajajo na te spremembe.

Ekipa novinarjev AP, ki je lansko poletje odpotovala na Arktiko, je sodelovala pri opazovanju gibanja medvedov in spoznala, s kakšnimi omejitvami se soočajo polarni medvedi med svojim lovom. Stabilna ledena površina je ključna za medvede pri njihovem lovu na tjulnje. "Če bo do obdobij, ko se led topi in poka, prihajalo prej, bo to pomenilo, da imajo medvedje vedno krajše obdobje za uspešen lov," opozarja Durner.

Na devet polarnih medvedk so znanstveniki namestili ovratnice s kamero in s pomočjo le-teh spremljali njihov lov na tjulnje. S tem so deset dni spremljali prav vsak njihov gib. To so znanstveniki izvajali tri leta zapored, in sicer v aprilu, s čimer so ugotavljali, kako dobro se polarni medvedi prilagajajo na spreminjajoče se okolje, ki ga povzročajo klimatske spremembe.

Posnetki, ki prikazujejo krvavi medvedji lov na tjulnje, so presenetili znanstvenike. "Videli smo, kako medvedi v lovu za plenom hodijo po zelo različnem ledu, kako skopljejo luknjo v led, da bi lažje ujeli tjulnja, kako razbijejo tanek led in se za tjulnjom poženejo v vodo," ugotovitve opisuje Durner.

Ugotovili so, da zaradi vedno zahtevnejših načinov lova, medvedi porabijo več energije, prav tako se jim je pospešil metabolizem. Okoli polovica medvedov, ki so jih spremljali, je v desetih dneh izgubila več kot deset odstotkov svoje telesne teže. "A se bodo zadeve najverjetneje še poslabšale preden se bodo razmere začele izboljševati," opozarjajo raziskovalci in dodajajo: "Če je slabo za polarne medvede, potem bo to zagotovo slabo vplivalo tudi na nas ljudi, a na nek drugi način."

Na dolgi rok klimatske spremembe neugodno vplivajo na polarne medvede, ki zaradi taljenja ledu in krčenja ledene površine vedno težje najdejo hrano. To pa pomeni, da hirajo, zato so medvedi vedno manjši, njihov zarod pa manjštevilčen. To pa pomeni, da bo obstoj že tako ogrožene vrste, še bolj ogrožen.