Igre

Bush razglasil nacionalne dneve molitev in spomina

New York, 02. 09. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Ameriški predsednik Bush je dneve od 6. do 8. septembra razglasil za nacionalne dneve molitve in spomina v počastitev žrtev napadov 11. septembra. Prebivalci New Yorka pa se po izsledkih dveh javnomnenjskih anket počutijo relativno varne, čeprav pričakujejo nove napade.

Američane je zaprosil, naj v teh dneh pozvonijo z zvonovi, zvečer prižgejo sveče in seveda molijo ter se spominjajo. Razglasitev treh dni je bilo prvo dejanje v poplavi spominskih slovesnosti, ki bodo zajele ZDA ob obletnici lanskoletnih terorističnih napadov, ki so v New Yorku, Washingtonu in Pensilvaniji zahtevali okrog 3000 življenj. Bush se je z ranča v Crawfordu v nedeljo že vrnil v Washington, kjer ga čakajo priprave na slovesnosti, prepiri s kongresom ter vse bolj žgoče debate glede načrtov o napadu na Irak. Še prej pa bo z izbranimi delavci v Pittsburghu proslavil nacionalni praznik dela (Labour day).

Predsednik Bush je sodržavljane pozval k molitvam in spominom
Predsednik Bush je sodržavljane pozval k molitvam in spominom FOTO: Reuters

Bush je v dokumentu o razglasitvi spominskih dnevov pozval vse državljane, naj se spomnijo žrtev in molijo za žalujoče kot tudi, naj se zahvalijo bogu za trajni blagoslov ZDA. Želi, da bi z molitvami našli modrost, potrpežljivost in moč, da kaznujejo tiste, ki so odgovorni za napade, in izprosili mir na svetu. Po Bushevih besedah Američani verjamejo, da jih opazuje nekdo, ki je mogočnejši od njih in v katerega še naprej verujejo, zato ga prosijo, naj jim še naprej nudi zaščito. Ameriški predsednik je že konec tedna pozival Američane, naj bodo čim bolj nesebični.

Sicer se bo Bush v prihodnjih dneh udeležil otvoritvenega zasedanja 57. Generalne skupščine ZN, kjer bo po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Arija Fleischerja pozval k skupnemu boju proti terorizmu. Kot je pred dnevi sam dejal, bo morda septembra tudi podrobneje pojasnil, zakaj si tako zelo prizadeva za strmoglavljenje iraškega predsednika Sadama Huseina, poleg že znane ugotovitve, da je Sadam Husein zloben. Pred jesenskimi volitvami bo skušal izkoristiti predvsem nesebičnost republikancev s polnimi žepi, da prispevajo za kampanje njihovih kongresnih kandidatov. Bush je letos že nabral 109 milijonov dolarjev, za uresničitev želje po prevzemu večine v senatu pa bo treba nabrati še najmanj toliko.

Predsednik Busha čaka vroča jesen

S kongresom ga čaka kar nekaj debat glede več perečih tem. Obrambni proračun za fiskalno leto 2003 bo znašal najmanj 355 milijard dolarjev, Bush pa želi še enajst milijard več. Glede novega ministrstva za domovinsko varnost je pred volitvami pričakovati kresanje mnenj z demokratsko večino v senatu okrog pooblastil za najemanje in odpuščanje uslužbencev. Bush si želi, da bi jih lahko odpuščali brez nepotrebnih zapletov, med drugim brez upoštevanja delavskih pravic.

Jeseni na kongresnih volitvah bi republikanci radi doživeli zmago
Jeseni na kongresnih volitvah bi republikanci radi doživeli zmago FOTO: Reuters

Prizadeval si bo tudi za sprejetje energetskega zakona, ki bi omogočil iskanje nafte v zaščitenem naravnem območju Aljaske, skušal uzakoniti prepoved človeškega kloniranja in reformo sistema socialnih podpor. Potem ko je kongresni urad za proračun pretekli teden izračunal, da bo proračunski primanjkljaj trajal do konca desetletja, je Bela hiša malce utišala pozive za dodatno zmanjševanje davkov, kljub temu pa je pred volitvami mogoče pričakovati tudi to.

Newyorčani pričakujejo nove napade

Več kot 70 odstotkov Newyorčanov meni, da je njihovo mesto varno pred novimi terorističnimi napadi, ugotavlja anketa newyorškega dnevnika Daily News. Obenem pa enak odstotek vprašanih meni, da bo v prihodnosti zanesljivo prišlo do novih terorističnih napadov. Po mnenju 28 odstotkov vprašanih bo napad izveden z avtomobilom bombo ali pa ga bo izvedel samomorilski napadalec, 20 odstotkov jih predvideva biološki napad, 16 odstotkov pa napad s kemičnim orožjem.

Newyorčani menijo, da bo prišlo do novih napadov
Newyorčani menijo, da bo prišlo do novih napadov FOTO: Reuters

71 odstotkov prebivalcev mesta meni, da bo mesto potrebovalo od tri do pet let, da si opomore od splošne gospodarske krize, v katero je zašlo po lanskoletnem 11. septembru. Psihološke težave, kot so depresija, nočne more in napetost, ima po novem le še 21 odstotkov Newyorčanov, kar je za mesto, kjer je več psihiatrov kot smetarjev, precej dober odstotek. Vendar gre tu le za težave, povezane z 11. septembrom, medtem ko anketa ni ugotavljala težav zaradi drugih vzrokov. Neposredno po napadih je imelo psihične težave 35 odstotkov meščanov.

Po anketi televizije CNN in revije Time pa je tretjina Američanov prepričanih, da bo na obletnico terorističnih napadov 11. septembra zanesljivo prišlo do novih napadov. Udeleženci te ankete se večinoma strinjajo z anketiranci Daily Newsa glede tehnike novega napada, torej avtomobila bombe. V anketi so prebivalce povprašali o mnenju, da bi 11. september razglasili za nacionalni praznik. Marca je na isto vprašanje 48 odstotkov odgovorilo pritrdilno, enak odstotek pa je bil proti temu. Danes praznik 11. september zagovarja le še 44 odstotkov, 51 pa jih je proti.

Po omenjeni anketi se približno tretjina Američanov počuti manj varne na javnih mestih z veliko ljudmi, prav toliko pa se počuti manj varne glede potovanja z letalom. Velika večina, skoraj dve tretjini vprašanih, pa se strinja, da so varnostno-obveščevalne agencije zatajile pri odkrivanju informacij v zvezi s terorističnimi napadi 11. septembra. Obe anketi sta bili opravljeni konec avgusta.

Zračna šerifa prestrašila potnike

Potniki na Deltinem letu od Atlante do Philadelphije so v soboto prestali razburljivih 30 minut, ko je eden od dveh zveznih zračnih šerifov nanje meril s pištolo in jim prepovedal premikanje. Oba oborožena zvezna agenta v civilu sta najprej obvladala nekega potnika, ki je menda brskal po tuji prtljagi, ga odvlekla v kabino prvega razreda in ga tam vklenila. Nato sta se vrnila v turistični razred in potnikom ukazala, naj ostanejo na sedežih. Nekaj potnikov naj bi kljub temu skušalo vstati, kar pa je izzvalo burno reakcijo agentov, tako da je eden od njiju kar pol ure držal prestrašene potnike na muhi.

Policista v letalu so po mnenju večine potnikov reagirala preveč burno
Policista v letalu so po mnenju večine potnikov reagirala preveč burno FOTO: Reuters

Tiskovni predstavnik nove Uprave za varnost v transportu (TSA) Robert Johnson je pojasnil, da do incidenta ne bi prišlo, če bi bili potniki pri miru in ubogali šerifa, ki sta postopek opravila v skladu s pravili. Na letalu pa je bil tudi sodnik iz Philadelphije James Lineberger, ki se mu je postopek zdel pretiran. Posebej zato, ker je FBI kasneje brez obtožnice izpustil vklenjenega potnika, ki je bil menda kriv le tega, da se je prepiral z zveznima agentoma na letalu.

Sodnik Lineberger je prepričan, da ni bilo nobenega razloga za polurno merjenje pištole na potnike, prav tako pa ni opazil ničesar, kar bi opravičilo vklenitev enega od potnikov. Istega mnenja je večina ostalih potnikov, ki bodo skupaj s sodnikom vložili uradno pritožbo. Letalska družba Delta za zdaj še ni komentirala dogodka in bo počakala na notranjo preiskavo oziroma pogovore z osebjem na omenjenem letu.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15