Praznovanja noči čarovnic izhajajo iz starega keltskega običaja. Kelti so verjeli, da je 1. november začetek novega leta, da na predvečer tega prehoda pridejo na zemljo vsi duhovi in mrtvi ter da naokoli letajo čarovnice. Kasneje je pri Angležih ob sprejetju krščanstva postal ta dan Hallowe'en, kar je skrajšano iz All Hallows' Eve – večer vseh svetih, danes pa je tako praznik v angleško govorečem svetu znan kot Halloween.
V Sloveniji smo noč čarovnic začeli prevzemati v drugi polovici 90. let 20. stoletja, do danes pa se je pojav že dobro uveljavil. V dneh pred nočjo čarovnic tako tudi po Sloveniji potekajo različne delavnice in prireditve, povezane z nočjo čarovnic, ki jo zaznamujejo črna in oranžna barva, buče ter maske in sladkarije, na samo noč pa številne zabave.
V dneh pred nočjo čarovnic otroci na različnih prireditvah in delavnicah izrezujejo buče ali pa že izrezano prinesejo s sabo in potem tekmujejo, čigava je lepša. Na nekaterih delavnicah si lahko poslikajo obraz in izdelujejo čarovniške pripomočke, ponekod izbirajo naj čarovnice, naj bučo ali naj čarovniški trik. Na balkone, okna ali vhodna vrata pa nato 31. oktobra postavijo izdolbene buče z izrezanimi očmi in usti, v notranjosti buč pa gorijo sveče.
Halloween v ZDA praznujejo predvsem otroci, ki našemljeni v čarovnice in duhce na predvečer hodijo od vrat do vrat z besedami "trick or treat", kar pomeni vabilo k darovanju, sicer naj bi dom zadela nesreča. Po domovih jih obdarijo z bonboni, dobijo pa lahko tudi denar. Praznik v ZDA sicer zaznamujejo črna in oranžna barva, buče, maske in sladkarije, tako pa ga slavijo od leta 1921.
Za največji ameriški dogodek na noč čarovnic velja parada v mestnem predelu Greenwich Village v New Yorku, ki vsako leto pritegne približno dva milijona gledalcev in na tisoče udeležencev iz vsega sveta. Parado v New Yorku prirejajo od leta 1973, ko se je začela kot zabava za otroke, z leti pa je to prerasla. Parade se lahko udeleži vsakdo, ki se v nekaj našemi in se nekaj ur pred začetkom pojavi na startu.
Greenwich Village, ki je tudi sicer znan kot eden od bolj "odštekanih" predelov Manhattana, bo tako tudi tokrat, na jubilejni 40. paradi, poln različnih maškar od filmskih, risanih, stripovskih in drugih likov do politikov, duhovnikov, predvsem pa različnih pošasti, kot se spodobi za ta praznik.
Noč za grozljivke
Noč čarovnic je tudi filmski dan za grozljivke, vampirje in zombije, ki na najbolj krvoločne načine lovijo prestrašene človeške duše. Temu dnevu smo posvetili tudi vsebine na VOYO. Izbirate lahko med kultnimi grozljivkami Žaga (Saw), Noč čarovnic 1 in 2 (Halloween 1 ,2), Kri: Zadnji vampir (Blood: Last Vampire), 1408 (1408), Boj za kri (Daybreakers), Tujci (Strangers), Neznanec (Unknown), Šest duš (Shelter), Hibrid (Splice), Otoplitev (Thaw), Pennyjina groza (Penny dreadful).
Na VOYO si je sicer v času krompirjevih počitnic mogoče ogledati kar nekaj zanimivih reči. Trenutno je najbolj zaželena vsebina mladinska telenovela Rebelde, ki smo ji 1. 11. dodali še zadnje epizode prve sezone in si boste tako lahko v enem dnevu pogledali toliko delov, kolikor boste hoteli. Mlajši si lahko krajšajo čas s filmom Gremo mi po svoje in se glasno nasmejejo Juriju Zrnecu, ki tudi tokrat ne skopari s šalami. Za predstavnike moderne generacije je na voljo težko pričakovana serija, ki buri duhove, žanje svetovne nagrade in komplimente najboljših svetovnih filmskih kritikov – na VOYO si lahko pogledate prvih pet sezon trenutno najbolj priljubljene serije Kriva pota (Breaking Bad).
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.