V celjski podružnici, ki šteje 150 razlaščencev, jih je 64 vložilo vloge za vračanje podjetij, od katerih jih je bilo rešenih 35. Na področju vračanja kmetijskih zemljišč in gozdov pa je bilo od leta 1991 podanih 312 vlog, 105 pa jih je še nerešenih.
Vzroki za nedokončane denacionalizacijske zadeve so po Fazarinčevem mnenju predvsem visoki stroški katastra, saj morajo razlaščenci poravnati vse stroške, ki izvirajo iz sprememb namembnosti zemljišč in vpisa v katastarski razred. Med letoma 1995 in 1999 se je delo upravnih enot na področju denacionalizacije skoraj popolnoma ustavilo, saj so v tem času veljali kar trije moratoriji. Zadnji moratorij je Ustavno sodišče razveljavilo leta 1998. Posredovati je morala tudi slovenska vlada, ki je pred dvema letoma sprejela sklep, s katerim je naložila državnim organom, naj do 1. januarja lani pozovejo vse razlaščence nepopolnih zahtevkov za takojšnjo dopolnitev dokumentacije. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pa se je lotil priprave in finančnega ovrednotenja programa za ugotavljanje usklajenosti katastarskega stanja z dejanskim stanjem v naravi, kar pomeni, da so se prvi administrativni koraki pri vračanju kmetijskih zemljišč v lasti sklada začeli izvajati šele lani, je dejal Fazarinc.
Upravičenci v denacionalizacijskem postopku so na zboru opozorili tudi na neažurno poslovanje upravnih enot, ki niso pravočasno ugotavljale, kaj sodi v njihovo pristojnost, poleg tega pa jim je primanjkovalo delavcev za izvajanje povečanega obsega dela.