Zaostreni pogoji za dvig privarčevanih sredstev v enkratnem znesku

Nova pokojninska reforma uvaja nekatere novosti tudi pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Med drugim se zaostrujejo pogoji za dvig privarčevanih sredstev v enkratnem znesku, saj to po prepričanju vlade in tudi upravljavcev pokojninskih skladov ni v skladu z namenom tega varčevanja.

Vsa vplačana sredstva naj bodo po novem namenjena dodatni pokojninski renti. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namreč določa, da lahko član individualnega zavarovanja kadar koli uveljavi pravico do izplačila odkupne vrednosti enot premoženja v enkratnem znesku, a ne tudi član kolektivnega zavarovanja.

Država in zavarovalnica želita rentno izplačevanje

Za člana pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja je namreč pridobitev pravice do enkratnega izplačila privarčevanih sredstev vezana na pogoj, da sredstva na njegovem osebnem računu ne presegajo 5000 evrov. V primeru tako nizkega zneska zbranih sredstev namreč izplačilo pokojninske rente ne bi bilo smiselno.

Za sredstva, vplačana pred lanskim 31. decembrom, se sicer tudi za zavarovance v kolektivnih načrtih ohranjajo dosedanje pravice, ki omogočajo enkratno izplačilo privarčevanih sredstev kadar koli po izteku 120 dni.

Največji upravljavec pokojninskih skladov v Sloveniji je Modra zavarovalnica, kjer ugotavljajo, da se velika večina zavarovancev odloča za takšno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer dobijo privarčevana sredstva izplačana v celoti zelo hitro v začetnem obdobju po upokojitvi. Tako kot vlada si tudi sami želijo, da bi se zavarovanci odločali za postopno izplačilo privarčevanih sredstev skozi celotno obdobje upokojitve.

Pokojninski sklad bo sestavljen iz najmanj treh podskladov

Večina zavarovancev v sistemu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je danes vključenih v kolektivne pokojninske načrte. Pri slednjih je novi pokojninski zakon uveljavil tudi novost, da se v pokojninski načrt vključijo vsi zaposleni v podjetju, če tega ne želijo, pa morajo delodajalcu podati pisno izjavo.

Glavna novost novega zakona je krovni pokojninski sklad. Ta bo sestavljen iz najmanj treh podskladov, ki se bodo razlikovali po naložbeni politiki. Podskladi se bodo razlikovali zlasti po višini pričakovane donosnosti ter stopnji tveganja, zavarovanci pa bodo med njimi lahko prehajali brezplačno. Mlajši zavarovanci se bodo tako lahko odločili za naložbeno politiko, ki bo bolj izpostavljena tveganju, pravi član uprave Modre zavarovalnice Matija Debelak.

Pomembna novost je tudi sprememba pogojev za pridobitev pokojninske rente. Zanjo ne bo treba več dopolniti starosti 58 let ob desetletni vključenosti v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, temveč zadošča uveljavitev pravice do starostne, vdovske ali invalidske pokojnine.