Po velikosti največje posestvo, ki so ga imeli v lasti Karađorđevići v Sloveniji, je posestvo na Brdu pri Kranju. Gre za kmetijskega in stavbnega zemljišča, na katerem je tudi grad. Danes je grad v državni lasti, z njim pa upravlja protokolarni servis Brdo. Poleg posesti v Zgornji in Spodnji Radovni, v Bohinju, lovske koče v kamniški Bistrici in počitniških objektov na Mežaklji so bili Karađorđevići nekdaj tudi lastniki dveh objektov na Bledu.
Družina Karađorđevićev se za odvzeto premoženje bori že ves čas od sprejetja slovenskega zakona o denacionalizaciji. Karađorđevići trdijo, da Slovenija vztrajno krši njihove osnovne človekove pravice in razmišljajo celo o pritožbi na evropsko sodišče.
Kraljevo rodbino Karađorđevićev je 8. marca 1947 razlastilo predsedstvo prezidija Jugoslovanske Ljudske skupščine. In v slovenskem zakonu o denacionalizaciji natančno piše, da člani kraljeve rodbine do vračanja premoženja, kljub takratni razlastitvi niso upravičeni. Eden od dedičev, danes že pokojni princ Tomislav Karađorđević je zaradi te določbe zakona vložil pobudo na Ustavno sodišče. Ustavno sodišče je pobudo Karađorđevićev zavrnilo, tako da je postopek za vračanje premoženja, kar se naše države tiče, zaključen.
Očitno pa se družina Karađorđevićev ne namerava predati, saj menijo, kot je povedal upravnik njihove zapuščine v Oplencu, da jim je zato kršena pravica enakosti pred zakonom, saj so vsi ljudje, ne glede na rojstvo, enaki. In kot e zatrdil Gavrilović, bo družina Karđorđevićev, če bo to potrebno, svojo pravico iskala tudi na evropskem sodišču, saj zakon velja za vse, tudi za kralje.
