Virant: Jankovićev odstop bi odprl pot do stabilne in zaupanja vredne vlade

Državljanska lista (DL) kot stranka s sedmimi poslanci na način kadrovanja v nekdanji koaliciji ni mogla kaj prida vplivati, je dejal predsednik DL Gregor Virant. 

Kot je pojasnil Virant, se s SDS niso nikoli prav ujeli pri vprašanjih kadrovanja. Po njegovih besedah sta za DL vedno na prvem mestu kompetentnost in integriteta kandidatov, vprašanje zaupanja in lojalnosti pa je zanje manj pomembno. "Pri SDS je bilo vedno drugače, to je bila tudi ena od bolečin v dosedanji koaliciji," je dejal Virant.

Po njegovih besedah se je v nekdanji koaliciji "kadrovalo po nekih strankarskih kvotah, kar je za nas zelo težko sprejemljivo, nismo pa mogli tega spremeniti, ker smo imeli samo sedem glasov". Na vprašanje, ali je svojo kvoto upošteval tudi DL, pa je odgovoril: "Ne bi zdaj zahajal v te podrobnosti."

Obenem je Virant pojasnil tudi, da so na torkovi seji sveta stranke sprejeli sklep, da tisti člani sveta DL, ki so v svetih, nadzornih svetih in na podobnih položajih, odstopijo s teh mest, "ker bi lahko kdo rekel, da so prišli tja po politični liniji". Sicer pa so se, kot je zatrdil, vedno držali tega, da so tisto možnost vplivanja na kadrovske odločitve, ki so jo imeli, uporabili za to, da so "postavili kompetentne ljudi, ne pa nekih strankarskih vojščakov".

Zahtevali bodo drugačen odnos do kadrovanja

V primeru dogovora o novi vladi bodo po Virantovih besedah zahtevali drugačen odnos do kadrovanja. Vnovič je potrdil, da bodo sodelovali v pogovorih o konstruktivni nezaupnici.

Virant se je tudi odzval na navedbe predsednika SD Igorja Lukšiča, da Slovenija za mandatarja potrebuje nekoga, ki bo dobil močno podporo na volitvah, v koaliciji in pri socialnih partnerjih, in da bo tisti, ki bo zdaj nastavljen, delal v skladu z idejami in interesi tistih, ki ga bodo nastavili. Kot meni Virant, je premalo zavzemati se za predčasne volitve, ker do njih ni mogoče priti, ampak je treba iskati rešitve. Virant se ne strinja, da je lahko mandatar samo izpostavljena oseba neke politične stranke. Po njegovem prepričanju bi bilo za Slovenijo dobro, da bi dobili neodvisnega in kompetentnega mandatarja.

"Jankovićev odstop bi odprl pot do stabilne vlade"

Predstavniki sredinskega trojčka strank naj bi se glede vprašanja morebitnega sodelovanja v novi vladi sestali v četrtek. Kot je pojasnil Virant, bodo s strankama SLS in DeSUS poskušali najti skupni imenovalec, s katerim bi vstopili v pogovore o novi vladi s PS. "Vsem pa je tudi znano, kakšna so naša pričakovanja do PS glede statusa zamrznjenega predsednika stranke Zorana Jankovića," je dejal Virant. Jankovićev odstop bi po Virantovih besedah "odprl pot do oblikovanja nove, stabilne in zaupanja vredne vlade".

Na vprašanje, kakšen program bi lahko v sodelovanju s PS uresničevali, glede na to, da se pred dobrim letom dni niso odločili za vstop v koalicijo z njimi, Virant odgovarja, da je na PS, da se jim nekoliko približa. Trojček po njegovih besedah predstavlja kontinuiteto prejšnje koalicije, saj so zavezani projektom v koalicijski pogodbi. Kot pravi Virant, bodo pri ključnih projektih vztrajali. Po njegovem mnenju je treba sanirati bančni sistem in narediti naslednje korake pri zastavljeni reformi upravljanja državnega premoženja, prav tako pa sta ključni vprašanji tudi zniževanje proračunskega primanjkljaja in spremembe referendumske ureditve.

"Menjave bi bile lahko izpeljane na bolj človeški način"

Na kadrovanje pa se je odzval tudi nekdanji minister za finance Janez Šušteršič, ki je komentiral menjave, izpeljane po tem, ko se je umaknil z ministrstva. Kot je dejal, razume odločitev novega vodstva ministrstva, da na mesta direktorjev direktoratov imenuje ljudi, ki jim lahko zaupa in ki bodo delovali skladno z njihovimi usmeritvami. Vseeno pa meni, da bi se menjave lahko izpeljale na bolj človeški način, saj so se odvile v enem samem dnevu.

Tako ravnanje se mu zdi zakonito, legitimno in ob prihodu na ministrstvo je tudi sam ravnal podobno. Brez možnosti izbire lastne ekipe je namreč po njegovih besedah težko voditi neko ustanovo. Edini očitek, ki ga ima nekdanji finančni minister, je, da so bili razrešeni generalni direktorji po njegovih besedah o razrešitvi obveščeni šele po tem, ko se je že zgodila, in da so imeli praktično manj kot en dan časa na voljo za pospravljanje pisarne, slovo od sodelavcev in primopredajo. "To bi se gotovo dalo rešiti na bolj človeški način," je prepričan.

Zamenjanih več generalnih direktorjev direktoratov

Ko je vodenje finančnega ministrstva minuli teden začasno prevzel predsednik vlade Janez Janša in sta bila za nova državna sekretarja imenovana poslanca SDS Andrej Šircelj in Marko Pogačnik, je vlada zamenjala tudi vrsto generalnih direktorjev direktoratov.

Z mesta generalnega direktorja direktorata za proračun na ministrstvu za finance je tako razrešila Bojana Pogačarja in za v. d. direktorice tega direktorata imenovala Kristino Šteblaj.

Z mesta generalnega direktorja direktorata za javno premoženje in finančni sistem je razrešila Mateja Runjaka in za v. d. generalne direktorice imenovala Moniko Pintar Mesarič, Saša Matasa pa je razrešila z mesta generalnega direktorja direktorata za javno naročanje in za v. d. imenovala Aleksandra Nagodeta.

Tamaro Prezelj je vlada razrešila s položaja generalne direktorice direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance in za v. d. generalnega direktorja imenovala Zlatka Alibegovića.

Vlada je ob tem z mesta generalne direktorice Uprave RS za javna plačila razrešila tudi Jano Ahčin in za v. d. imenovala Andrejo Stupar. Na mesto v. d. generalnega direktorja za zakladništvo, ki pred tem ni bilo zapolnjeno, pa je imenovala Marjana Divjaka.

Šušteršič delo vseh omenjenih v času svojega mandata ocenjuje kot zelo dobro, ob tem pa poudarja, da je bil po njegovem vedenju izmed njih član DL le Sašo Matas. Zagotavlja tudi, da svojih podrejenih nikoli ni spraševal, ali so člani kakšne stranke oziroma ali s kakšno simpatizirajo, niti ni bil to zanj nikoli pogoj ali merilo pri izbiri sodelavcev.