V starem grobu, ki sega v čas med letoma 900 in 1200 našega štetja, leži pa blizu vasi Onavas v zvezni državi Senora na severozahodu države, so našli 25 okostij, med katerimi je 13 takih, ki imajo deformirane lobanje, pet drugih pa ima deformirano zobovje.
Strokovnjaki so prepričani, da so okostja dokaz o izvajanju starodavne prakse za doseganje lepotnih idealov, imenovane povezovanje glave, s čimer so nekatera tedanja mezoameriška plemena spremenila obliko (predvsem otroških) lobanj. Večina najdenih okostij je namreč pripadala otrokom, kar ni presenetljivo, saj so lobanje z lesenimi deščicami in drugimi naravnimi pripomočki spreminjali predvsem najmlajšim, ko so lobanjske kosti najbolj prožne. Pri tem je očitno marsikdo tudi umrl.
Lobanje so večinoma podaljšane nazaj, namen preoblikovanja pa naj bi bil predvsem estetski, hkrati pa naj bi dajal vtis večje inteligence.
Preoblikovanje lobanje v različnih oblikah opazimo že prej pri plemenu Majev, pa tudi pri starih Egipčanih, avstralskih aboriginih, severnoameriških Indijancih, Hunih in nekaterih germanskih plemenih.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.