Ljudje se premalokrat zavedamo, da lahko z majhnimi dejanji ustvarjamo velika dela in da je praznični čas za to še kako primeren. To je ugotovila tudi Ana-Marija Ficko ob druženju z mladimi, ki vsako leto v akciji adventni koledar zbirajo dobrote za pomoči potrebne, pa tudi ob dobrem mizarju, ki pravi, da se dobra dela ne merijo v denarju. In kar je še najlepše pri tem, je ugotovila tudi sama, da zmagovalna kombinacija dati-prejeti res deluje.
"Ko sem pred dnevi govorila po telefonu z eno od koordinatork Verige dobrih ljudi na Zvezi Anite Ogulin in izvedela, da je vse več družin, ki praznikov ne preživljajo v povsem toplih domovih in ob obloženih mizah, me je to rahlo potrlo. A ne za dolgo," pravi Fickova, ki pojasnjuje, da je izvedela, da obstaja veliko ljudi, ki takšnim družinam tudi pomagajo.
V tem času pomagajo z dobrodelnim adventnim koledarjem, ki deluje po preprostem, a srčnem načelu – namesto da vsak dan prejmemo darilo, ga sami podarimo. Akciji se je, skupaj s sodelavci, pridružila tudi Fickova in spotoma obiskala še nekaj takšnih junakov. "Življenje se vedno spremeni takrat, ko človek spremeni tudi srce. Zakaj ga ne bi torej na bolje?" je ob tem poudarila.
Zmagovalna kombinacija dati-dobiti prinaša dobro prav vsem, ki v njej sodelujejo. V dijaškem domu Celje se tega zavedajo že nekaj let. Mark, Lana, Jana in Maša so le del skupine dijakov, ki jim ni vseeno za sočloveka. Te dni s svojimi sostanovalci pakirajo škatle z dobrotami in presenečenji, ki so jih nakupili sami oziroma so jih na njihovo zbirno mesto prinesli z drugih šol. V škatlah so okraski, čaj, kakav, kava, čips, čokolada in druge podobne stvari.
Vesna Stropnik, ki v skupnosti vodi tudi dobrodelni krožek, verjame v mlade in njihovo solidarnost. "Vedno naredimo kakšne dobre stvari skupaj za okolico. Obiščemo kakšno zavetišče za živali, zdaj zbiramo za koledar, pišemo pisma za lepši dan," je naštela.
Z Zvezo Anite Ogulin sodelujejo že v vrsto let, tudi preko sofinanciranja dijakov, ki prihajajo iz socialno šibkih družin, že tretje leto pa v sklopu Verige dobrih ljudi zbirajo dobrote za dobrodelni adventni koledar. "Vsak nekaj prinese, na koncu pa celoto sestavimo kot skupnost," je pojasnila. V akciji zdaj sodelujejo tako pedagogi kot dijaki in njihove družine. Lani so uspeli zbrati 26 paketov dobrot, letos ciljajo še na več.
Vsak četrtek v tem mesecu je bil v domu rezerviran za izdelovanje prazničnih voščilnic. 15-letna Lana Klemenčič, ki sanja, da bo nekoč aranžerka, ni zamudila niti ene delavnice. Ne le ker rada ustvarja, ampak ker rada ustvarja za dobro. "Da se družimo, pa vmes naredimo nekaj dobrega in pomislimo na druge," je povedala.
Mladi so dali Fickotovi misliti, da je v solidarnosti resnična moč. "Ko sem zvečer sedla za mizo, sem se odločila, da tudi jaz nekaj doprinesem skupnosti – s tistim, kar najbolje znam. Tisti večer je bil poln ustvarjalnosti, ki sem jo ujeto v čestitke in izdelke svojih otrok drug dan odnesla v službo. In praznični duh se je kmalu začel širiti tudi po hodnikih naše medijske hiše," pravi.
"Le v enem dnevu smo nabrali dobrot in daril za družino, ki sem jo že tako mislila obiskati tisti dan. Zaradi prispevka o energijski revščini. Vedno več je tudi takšnih družin, v katerih se otroci učijo v mrazu, ker nimajo kurjave ali ne zmorejo plačevati položnic," pojasnjuje.
Škatla se je hitro polnila, tudi z malenkostmi, v katere so nekateri vložili osebno noto. Morda bi nekdo dejal, kaj pa je teh nekaj škatel za tako veliko hišo. A namen vsega tega ni bil v kvantiteti, ampak v tem, da drug drugega vzpodbudimo k dobrem. Predvsem pa k temu, da znamo videti in tudi delovati. Lepo je, če so ljudje, ki znajo videti, tudi del tvojega kolektiva. In paket je s tem takoj dobil še večjo težo.
'Se mi zdi, da meni ne bo nič manjkalo, če kaj od tega, kar imam, dam'
"A še preden sem zavila proti družini, ki ji je bilo vse namenjeno, sem se mimogrede oglasila še pri podjetniku, ki mu prav tako ni vseeno za soljudi," je še povedala Fickova.
Janez Mrak je podjetnik, ki svojo službo v prvi vrsti jemlje kot poslanstvo. Da zaposlenim nudi varnost in s presežki pomaga drugim. Zato je na primer prizadetim v poplavah izdelal kar nekaj kuhinj in drugega pohištva, zalaga tudi družine v stiski s kurjavo, ki jo v njegovem podjetju naredijo iz odpadnega lesa. "Se mi zdi, da meni ne bo nič manjkalo, če kaj od tega, kar imam, dam. Zaradi tega nimam nič manj," pravi.
Petčlanski družini se je življenje zapletlo zaradi materine invalidnosti
In potem je škatla končno dosegla svoj cilj. Petčlansko družino, ki se ji je življenje zapletlo predvsem zaradi materine invalidnosti. Recimo ji Tatjana – mati treh otrok, ki je nekoč vsak dan premikala bolnike in ostarele ter skrbela za njihovo zdravje in počutje. Zaradi težaškega dela se ji je tako obrabila hrbtenica, da je pristala na bolniški. Danes tako prejema le 613 evrov.
"Najhuje je pa zaprositi za pomoč, ker imaš občutek, da si nesposoben, ampak trenutno imava pač takšne finance," je potožila. Otroci so dobri učenci, med njimi tudi zelo perspektiven športnik, ki želi doseči zvezde. Sin je mami rekel, da bo prihranil denar, da bo lahko treniral. "To me zaboli, ker ve, da bo moral sam prispevati, ker mu ne morem vsega financirati," je povedala s solzami v očeh.
"Naenkrat se mi je zdela ta škatla premalo. Kot kaplja v brezkrajno morje. Kdaj nam jo bo uspelo napolniti, se mi je spreletavalo v mislih?" pravi Fickova. A veliko pomeni že občutek, da človek ni sam. Prav majhne kaplje v brezkrajno morje nam lahko vlivajo upanje. Ker majhna dejanja lahko delajo velike stvari. In občutek, da je vsak izmed nas lahko del te veličine, je krasen.
