Zagotovo bo blokirano tudi poglavje o davkih, ki ga je slovenska stran želela zaključiti še med predsedovanjem Švedske. Ustavno sodišče sedaj čaka na odgovor državnega zbora, kjer je kolesje prav tako že steklo. Predsednik državnega zbora Borut Pahor je prepričan, da bo odgovor DZ ustavnemu sodišču strokovno prepričljivo pokazal, da je bil postopek sprejemanja zakona o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln v parlamentu korekten in v skladu z doslej splošno sprejeto oziroma uveljavljeno prakso. Kot je Pahor poudaril danes, bo parlamentarni sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve odgovor v sodelovanju s pristojnim delovnim telesom, komisijo za poslovnik, pripravil v najkrajšem možnem času. Predsednik državnega zbora Borut Pahor namreč vztraja, da je bila odločitev, da se referendumska pobuda zavrne, utemeljena.
Med obiskom v Luksemburgu se je na odločitev najvišje sodne oblasti odzval tudi premier Drnovšek. Poudaril je, da komisija in petnajsterica morata razumeti, da je sodna veja oblasti povsem samostojna in da se odločitev sodišč ne da vključevati v dinamiko in urnik pogajanj Slovenije z EU. Tudi v podjetjih, ki imajo brezcarinske prodajalne na naši severni in zahodni meji jih je odločitev sodišča presenetila, a so zadovoljni . Prav vsi bodo roka trajanja prodajalnam podaljšali, preoblikovali ali zaprli pa jih bodo šele, ko bo odločitev ustavnega sodišča dokončna in bo zakon stopil v veljavo. Ugotavljati kdaj bo Ustavno sodišče sprejelo odločitev in predvsem kakšna bo, je prenagljeno, zagotovo pa to še ne bo v kratkem, saj se sodniki pred sredino junija ne bodo sestali.
Lastniki prostocarinskih prodajaln so z včerajšnjo odločitvijo ustavnega sodišča, da do končne odločitve zadrži izvajanje zakona o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na mejah z Avstrijo in Italijo v mejne trgovine, zadovoljni, hkrati pa so se znašli v negotovosti. Ker je do četrtka, 31. maja, ko bi se morale prostocarinske prodajalne preoblikovati v običajne trgovine, le še nekaj dni, so se namreč že pripravili na poslovanje v novih pogojih. Razprodali so blago, za katero so ocenili, da po preoblikovanju ne bo več zanimivo za kupce, izračunali nove cene in pri dobaviteljih naročili vrsto in količino blaga, ki ga nameravajo prodajati po 1. juniju. Danes so tako dobaviteljem morali sporočiti spremembo načrtov, pri tem pa nihče ne zna odgovoriti na vprašanje, koliko časa bodo lahko še poslovali po starem.
Izvrševanje zakona je tako ustavljeno do 14. junija, ko naj bi se sestal sekretariat ustavnega sodišča, ki bo odločil ali je zakon protiustaven ali je protiustaven člen poslovnika, na katerega se je v odločitvi skliceval predsednik državnega zbora. Tiste prodajalne, ki še niso preoblikovane v običajne, do končne odločitve še vedno lahko ostanejo brezcarinske.
Po zadnjih dostopnih podatkih je bilo na mejah Slovenije z vsemi štirimi sosednjimi državami skupaj 50 prostocarinskih prodajaln, od tega 37 na mejah z Italijo in Avstrijo. Prodajalne na mejah s Hrvaško in Madžarsko naj bi s poslovanjem nadaljevale do vstopa države v EU.
Kdaj bo najvišji organ sodne oblasti odločil o usodi brezcarinskih prodajaln na severni in zahodni meji, je težko ugibati, skoraj gotovo pa je, da se bo rok za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln zavlekel do začetka meseca julija.
