Ustvarjamo izgubljene generacije in obupane otroke

V Evropski uniji so tveganju revščine ali socialne izključenosti najbolj izpostavljeni otroci, v poročilu ugotavlja Evropski statistični urad. Med 27 državami članicami Unije so slovenski otroci med najmanj ogroženimi.

Leta 2011 je v sedemindvajseterici revščina ali socialna izključenost ogrožala 27 odstotkov otrok, mlajših od 18 let, medtem ko je bilo med odraslimi (18–64 let) takšnih 24 odstotkov, med starejšimi od 65 let pa 21 odstotkov.

Kot ugotavlja Eurostat, je bil v letu 2011 največji delež otrok, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, v Bolgariji (52 odstotkov), Romuniji (49 odstotkov), Latviji (44 odstotkov), na Madžarskem (40 odstotkov) in Irskem (38 odstotkov leta 2010).

Na drugi strani lestvice so Švedska, Danska in Finska (po 16 odstotkov), sledijo Slovenija (17 odstotkov), Nizozemska (18 odstotkov) in Avstrija (19 odstotkov).

V letu 2011 je v Uniji skoraj polovici otrok, katerih starši imajo nižjo izobrazbo, grozila revščina, medtem ko je bila ta stopnja pri otrocih, katerih starši imajo srednjo izobrazbo, 22 odstotkov, pri otrocih staršev z visoko izobrazbo pa sedem odstotkov.

Največje razlike med deležem otrok, izpostavljenih revščini, ki so živeli v družinah z nizko in visoko stopnjo izobrazbe, so bile v Romuniji (78 in dva odstotka), na Češkem (76 in pet odstotkov), Slovaškem (77 in sedem odstotkov), v Bolgariji (71 in dva odstotka) in na Madžarskem (68 in trije odstotki). Najmanjše razlike so bile na Danskem (17 in pet odstotkov) in na Finskem (24 in šest odstotkov).

Izgubljena generacija

Svetovna organizacija Karitas je sporočila, da so trije od desetih otrok v Grčiji, Italiji, Španiji ter na Irskem in Portugalskem že na robu revščine oziroma že živijo v revščini. Razlog: ostri varčevalni ukrepi, ki ne prizanašajo niti najmlajšim.

Skrb vzbujajoči so tudi podatki o brezposelnosti med mladimi. V Grčiji je že več kot 60 odstotkov mladih brez služb, v Španiji je brezposelnost mladih presegla mejo 50 odstotkov, na Portugalskem pa je brez dela že več kot 40 odstotkov mladih. Ti mladi, ki so na višku svoje moči in se želijo osamosvojiti od staršev, so že dobili svoje ime – izgubljena generacija. Trend naraščanja brezposelnosti med mladimi se širi tudi na druge evropske države. Posledice pa bodo katastrofalne in bodo zavirale gospodarsko okrevanje. Oblasti namreč ustvarjajo množico slabo izobraženih mladih, ki so obupani in imajo le malo kariernih možnosti. Predstavnik Karitasa je opozoril, da bi na tako lahko ustvarili ne le ene generacije, temveč kar nekaj izgubljenih generacij.

Kako bodo pesimizem na trgu delovne sile in ostri varčevalni ukrepi dolgoročno vplivali na otroke? Raziskave kažejo, da imajo ti otroci slabše rezultate v šoli, prav tako imajo veliko težav pri iskanju zaposlitve in nato tudi pri tem, da jo zadržijo.