Ukrajini milijarde, državljanom 50-odstotna podražitev plina

Misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je v Kijevu proučevala javnofinančno stanje Ukrajine, je s tamkajšnjimi oblastmi dosegla dogovor o programu gospodarskih reform, ki ga bo spremljal dveletni stand-by aranžma, v okviru katerega bo Ukrajina od IMF dobila med 10 in nekaj več kot 13 milijard evrov pomoči, so danes sporočili iz IMF.

Ukrajina bo v obliki posojil v prihodnjih dveh letih dobila 19,6 milijarde evrov finančne pomoči širše mednarodne skupnosti, pri čemer bo na IMF odpadlo od 10,2 do 13,1 milijarde evrov, je ob koncu obiska v Kijevu v izjavi sporočil vodja misije IMF za Ukrajino Nikolaj Georgijev.

Strokovnjaki IMF so med 4. do 25. marcem v Kijevu proučevali javnofinančni in gospodarski položaj Ukrajine ter se s prehodnimi oblastmi, ki državo vodijo od februarske odstavitve predsednika Viktorja Janukoviča, pogovarjali o programu gospodarskih reform, ki bi jih IMF lahko podprl.

Koliko pomoči natančno bo Ukrajina dobila od IMF, bodo določili, ko bo znano, od koga vse bo Ukrajina dobila pomoč in koliko bo ta znašala. Dogovor med Kijevom in IMF morata potrditi še vodstvo sklada in odbor izvršnih direktorjev. Ta naj bi mu zeleno luč prižgal aprila, ko bodo ukrajinske oblasti že sprejele obsežen paket ukrepov za stabilizacijo gospodarstva in ustvarjanje pogojev za vzdržno rast, je pojasnil Georgijev.

"Makroekonomska neravnovesja Ukrajine so v minulem letu postala nevzdržna. Do nedavnega (na dolar) vezan in precenjen menjalni tečaj je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance pognal prek devetih odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), pomanjkanje konkurenčnosti pa je vodilo do stagnacije izvoza in BDP," je zapisal Georgijev. Po hudih gospodarskih in političnih turbulencah v minulih mesecih je Ukrajina, tako Georgijev, sicer dosegla določeno stabilnost, a se še vedno sooča z zahtevnimi izzivi. "Gospodarski obeti ostajajo nespodbudni, gospodarstvo pada nazaj v recesijo," je opozoril.

Reforme v zameno za posojila

Ukrajina bo morala reforme izpeljati na področju denarne in tečajne politike, finančnega sektorja, javnofinančnih politik, energetskega sektorja, upravljanja in transparentnosti ter poslovnega okolja. "Cilj reformnega programa oblasti je obnoviti makroekonomsko stabilnost in državo spraviti na pot dobrega upravljanja in vzdržne rasti s hkratno zaščito ranljivih v družbi," je sporočil vodja misije IMF.

Začasni premier Arsenij Jacenjuk je, kot kaže, že začel kampanjo v podporo dogovoru z IMF. V ukrajinskem parlamentu je danes pojasnil, da se bo njihov BDP letos kljub dogovoru z IMF in sprejetju politično občutljivih ukrepov skrčil za tri odstotke. "A druge izbire ni. Ali sprejmemo te zaveze ali bankrotiramo, država pa razglasi plačilno nesposobnost," je dejal.

Znano je že, da je Kijev pristal na drastično zvišanje cen plina, ki so bile doslej nižje od tržnih. Državna energetska družba Naftogaz bo plin za gospodinjstva 1. maja podražila za 50 odstotkov, za lokalna podjetja za daljinsko ogrevanje pa z julijem za 40 odstotkov. Plin se bo v prihodnjih letih po pričakovanjih še podražil.

Ena glavnih Jacenjukovih skrbi je, da bodo višje cene plina in omejitve državnih subvencij najhuje prizadele velike jeklarske tovarne in druge dele težke industrije, s katero je prežet večinsko ruski jugovzhod države, kjer je že bilo nekaj nemirov. "Nekatere reforme bodo boleče, vendar bo program zagotovil impulz za prihodnji razvoj," je ocenil guverner ukrajinske centralne banke Stepan Kubiv.

Ukrajini, ki se je v minulih mesecih znašla v hudi politični in gospodarski krizi, bo v zameno za reforme pomagala tudi EU. Evropska komisija je prejšnji teden predlagala novo finančno pomoč Kijevu v višini do milijarde evrov v obliki srednjeročnih posojil. Dopolnila naj bi 610 milijonov evrov iz obstoječega programa, ki je na voljo od 2010. Pomoč Ukrajini so napovedale tudi ZDA in Japonska.