Bil si direktor uspešnega družinskega podjetja, a si poslušal svoje srce, ki si je želelo samostojne kulinarične poti. Danes si ponosen lastnik osmega pokala in novi MasterChef Slovenije. Če potegneva črto, kakšen bi bil nauk te zgodbe?
Nauk te zgodbe je to, da si moraš upati in iti ven iz cone udobja, tudi če misliš, da je to takrat najslabša odločitev. Moraš slediti svojemu srcu in svojim sanjam, če jih le imaš. Marsikdo me vpraša, če mislim, da sem se prav odločil. Lahko potrdim, da sem se prav odločil, ne glede na to, ali bi zmagal ali ne. To je bila zame prelomna točka v življenju, lahko rečem, da sem s to odločitvijo dobil krila in poletel proti svojim sanjam. V življenju moramo tvegati in poskusiti. Tudi če pademo, ni nič narobe, ampak lahko vedno na to gledamo s pozitivne strani in se nekaj iz tega naučimo. Slej ko prej, pa če je želja dovolj velika, bo prišlo do rezultata, in to je takrat, ko najmanj pričakujemo.
Ali so tvoji domači vseeno potiho upali, da ti ne bo uspelo, in se boš vrnil na svoje delovno mesto, ali je bilo prav nasprotno?
Lahko rečem, da imam doma veliko podporo. Definitivno je bilo staršem težko, sploh očetu, in mislim, da bi bilo vsakemu, če podjetje zapusti oseba, ki je veliko doprinesla. Vendar mi oče in mati stojita ob strani vsak dan in prav tako sta mi dajala veliko podporo, ko sem se odločil, da grem v MasterChef tekmovanje. Ko sem prišel v top 7, sem vedel, da se ne bom vrnil v podjetje, ampak bom sledil svojim kulinaričnim sanjam. In to sem tudi razložil staršem, ki so me podprli in rekli, da naj delam to, kar si želim, in da vedo, da mi bo uspelo.
Do pokala je bila letos še posebej težka pot, predvsem kar se tiče polfinalne in finalne oddaje. Si pričakoval, da boš med tekmovanjem postal pol slaščičarja? Že v polfinalu si denimo premagal Mašo, ki je po izobrazbi slaščičarka.
Polfinale in finale sta bila s kulinaričnega vidika zame pravi šok. Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bom moral narediti vrhunske sladice, ki bodo na koncu odločale o zmagovalcu. Kot se že ve, sam nisem močen na sladicah, vendar se je tukaj pokazala moja strast in želja po tem, da mi uspe. Ko sem videl, kaj bomo morali delati, da pridemo v finale, sem si takrat v glavi rekel: "Luka, ni variante, da ti tole uspe, poglej koga imaš ob sebi." Vendar sem uspel zbrati misli in se zbrati in dati vse od sebe. In ja, v polfinalu mi je uspelo, nisem si tega predstavljal. Res mi je bilo žal, da ni uspelo Maši, pričakoval sem, da bo razturala' in da bo ona v finalu. Potem pa je prišel finale. Oba z Evito sva vedela, da bo finale na nož. Najbolj smešno je to, ker sva se oba bala drug drugega. Po prvih dveh jedeh sem zaostajal za zgolj dve točki. Vedel sem, da je to kar nekaj točk in da jih bom na sladici težko ujel. Ko sva z Evito izvedela, kaj bova delala za sladico, sva bila oba v šoku. Vedel sem, da me od končnega cilja ločijo samo še tri ure in pol in da se moram sfokusirati in dati vse od sebe. In ja, uspelo mi je, moja organizacija in vse vrline, ki sem se jih naučil v življenju, so mi pomagale, da sem uresničil sanje. Nisem si mislil, da bom postal pol slaščičar in še vedno sem mnenja, da to nisem. Lahko rečem, da sem imel samo glavo in svojo željo na pravem mestu ob pravem času, in mi je uspelo.
Nekateri tekmovalci so ti očitali, da si se izkazal samo ali predvsem z morskimi jedmi, in bi moral pokazati še kaj drugega. Kako bi to komentiral?
Sam sem v šov prišel zgolj zaradi tega, da si dokažem, česa sem sposoben. Vedel sem, da sem močen na morski hrani in da je to moja prednost. Med samim šovom se nisem obremenjeval s tem, ali bom kuhal morsko ali kaj drugega. Predvsem sem želel v kuhanju uživati. Izzivi so prišli na ta način, da sem imel priložnost veliko kuhati z morsko hrano, ampak v tem ne vidim problema. Kaj vidijo pa ostali tekmovalci, pa tudi ni v moji domeni, da bi to komentiral, ker kot sem že rekel, jaz sem bil v šovu za sebe. Je pa tako, želim se nadgraditi na morski hrani, sam želim enkrat v prihodnosti imeti morsko restavracijo, ki bo temeljila na morski hrani. Vem pa tudi, kaj vse sem sposoben skuhati tudi zunaj morskega področja.
V polfinale so te popeljale ostrige, s katerimi si navdušil Luko Jezerška in njegovo ženo Aleksandro. Na katere svoje jedi iz tekmovanja si še ponosen?
Lahko rečem, da sem ponosen na vse jedi, ki sem jih pripravil v samem tekmovanju. Najbolj ponosen sem na krožnik, ko sem pripravljal hobotnico, ki so mi jo poslali moji najbližji. Takrat je bilo med samim kuhanjem prisotnih še veliko čustev, tako da je to tisti krožnik, ki si ga bom najbolj zapomnil.
Kako je bilo po polfinalni oddaji, ko si s snemanja odšel z MasterChef uniformo?
Počutil sem se fenomenalno in nisem niti še dojel, kaj se je zgodilo. Bil sem ponosen nase in sem vedel, da me čaka še eno peklensko kuhanje.
Kakšne so bile tvoje priprave na veliki finale?
Sam pri sebi sem poskušal čim bolj umiriti svojo glavo in se čimbolj sfokusirati, da bom kuhal tako kot najbolje znam. Tiste dni pred finalom sem ogromno truda vložil v izobraževanje, prebral sem si veliko receptov različnih chefov po svetu. Prav tako pa sem veliko treniral kuhanje.
V kuhinjo so se posebej za finalni obračun vrnili izpadli tekmovalci, tebe so presenetili tudi tvoji prijatelji. Kako je bilo kuhati ob njihovi prisotnosti?
Ko sva z Evito vstopila v finalno kuhinjo, so bili tam izpadli tekmovalci. Bil sem ponosen nase, da mi je uspelo priti v finale. Najbolj so me presenetili moji prijatelji, ki jih nisem videl kar nekaj časa. In takrat te preplavijo čustva in si želiš, da jim dokažeš, kaj znaš in da jih ne bi razočaral. Vedel pa sem, da me to ne sme ovirati pri doseganju mojega cilja. Med kuhanjem finalne sladice sem bil tako osredotočen na svoje delo, da nisem niti dojel, da me kdo spremlja z balkona.
Kaj pa je bilo med finalno preizkušnjo zate najtežje?
Najtežje je bilo ostati v fokusu in imeti glavo na pravem mestu.
Z Mašo in Evito ste že izpeljali nekaj kulinaričnih projektov in verjetno jih boste še ogromno. Ali je ideja o sodelovanju zrastla na tvojem zeljniku?
Z Mašo in Evito smo se v šovu res združili in postali prijatelji. Imamo podoben pogled na kulinariko in že znotraj šova smo vedeli, da bomo sodelovali tudi po šovu. Ideja je zrastla na našem zeljniku in smo skupaj prišli do tega, da izpeljemo kakšen kulinarični dogodek skupaj. Vsak je dal kakšno idejo in potem najdeš neko sredino in izpelješ stvari.
Ali imaš v načrtu tudi kakšen solo projekt in kakšne so še tvoje želje in načrti v zvezi s kulinariko?
Seveda, plan je iti v solo projekte in tudi sodelovati z ostalimi. Najprej želim v tem letu ali dveh moj stil kuhanja čim bolj predstaviti širši Sloveniji. Plan je, da se bom poskušal čim bolj osredotočiti na dogodke in različne kulinarične zadeve, kjer bodo ljudje lahko prišli poskusit mojo hrano. Upam, da jih bo čim več. Vem, da sem oseba, ki ima rada organizacijo, tako da se ne bojim organizirati različne dogodke.
Pred začetkom tekmovanja si povedal, da bi denarno nagrado po vsej verjetnosti vložil v odprtje restavracije oziroma v začetek svoje nove poslovne poti. Ampak Maša je omenjala tudi vaš skupen dopust.
Plan je še vedno isti, denar bo šel v namene začetka moje nove poslovne poti. V prihodnosti pa imam plan tudi odpreti restavracijo, ampak takrat bom moral ta denar že obrniti, namreč za odprtje restavracije potrebuješ kar nekaj več denarja. Ja, bomo pa šli tudi skupaj z Mašo in Evito na dopust, to pa definitivno.
Za konec, v preteklosti si imel težave s samozavestjo. Ali se je morda prav skozi tekmovanje to spremenilo oz. kako je MasterChef izkušnja vplivala nate?
Ja, tako je, lahko bi rekel, da sem imel pred samim šovom problem s samozavestjo, ampak ta problem je sedaj vsak dan manjši. MasterChef mi je dal ogromno, da sem spoznal tudi samega sebe in to, kar je res moja strast. Jaz pravim, da tisti, ki si želi v življenju uspeti, enostavno bo uspel, samo vprašanje časa je, kdaj je tisti trenutek, ko si rečeš: "Ja, to je to, na ta vlak bom šel."
Vse oddaje osme sezone MasterChefa Slovenija si lahko ogledate na VOYO.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.