Sabina Jeršin

Starost: 28 let
Kraj: Trebnje
Izobrazba/Zaposlitev: diplomirana medicinska sestra

Opiši se v nekaj stavkih. 

Sem Sabina Jeršin, prihajam iz Trebnjega. Po poklicu sem diplomirana medicinska sestra in svoje delo imam res rada. Sem pa tudi žena in mama dvema fantoma, starima eno in tri leta. Biti mama je tisto, kar me osrečuje in je dalo mojemu življenju še večji smisel. Sem komunikativna, odprta in skoraj vedno nasmejana, pripravljena na nove izzive in dogodivščine, ki mi jih ponuja življenje. V prostem času se posvečam tudi svojemu profilu Zmedena_mami na socialnih omrežjih, kjer delim naš vsakdan. Noro obožujem kuhanje, predvsem sladice so tiste, pri katerih se sprostim in ustvarjam brez omejitev. 

Kdaj si se prvič 'srečal'/'spopadel' s kuhalnico? Opiši izkušnjo.

Prvič sem se srečala s kuhalnico v kuhinji moje babice. V bistvu sem se vedno vrtela po kuhinji in ji bila v "napoto" medtem ko je ona kuhala. Vse dokler se je nekega dne odločila, da me nauči narediti njene kremšnite. Sicer sem prismodila kremo, ampak so vsi z veseljem pojedli kremšnito. Spomnim se, kako zelo ponosna sem bila nase, babi pa je samo komentirala: 'Lučka, še bo treba trenirati, ampak za prvič so super!'

Katera je bila tvoja prva kuharska mojstrovina in kdo jo je prvi poskusil?

Prva prava mojstrovina je bila torta v 3D obliki tarče, ki sem jo spekla za rojstni dan svoje mlajše sestrice. Poskusili so jo starši, sestrica in vsi najbližji.

Največji eksperiment, ki si ga izvedel v kuhinji?

Največji eksperiment so bili gotovo ravioli, polnjeni s sadno-čokoladni polnilom, preliti z vanilijevo omako.

Bi rekla, da si v kuhinji urejena in se držiš posodic, meric in postopkov ali vlada popoln kaos?

Načeloma sem zelo natančna in dosledna oseba tudi drugače v življenju, tako da se držim recepta natančno do zadnjega nanograma. 

Si kdaj ustvarila popolno jed navzven, katere okus ni bil najboljši?

Ja, se je na žalost že večkrat zgodilo, vendar ostajam optimist. Kadar se zgodi nekaj takšnega, jed pilim tako dolgo, da okus upraviči tudi videz in obratno.

Ali raje kuhaš ali pečeš? Zakaj?

Absolutno rajši pečem. Peka je tista moja cona ugodja, kjer ostali svet izgine. Najbolj od vsega obožujem, ko se lahko igram z dekoracijami, oblikami in presenetim najbližje s posebnimi kombinacijami sadno-čokoladnih okusov.

Slano ali sladko? Zakaj?

Ustvarjam rajši sladko, ker tam moja domišljija ne pozna meja, medtem ko jem pa raje slano. (smeh)

Zakaj in katera je tvoja najljubša kuharska specialiteta, za katero upaš priseči, da bi sezula tudi naše sodnike? 

Monoporcijska jagodno-čokoladna tortica, ki v svoji drobni in nenavadni obliki skriva kar nekaj presenetljivih okusov.

Koliko časa na dan/teden preživiš v kuhinji?

Bi si upala trditi, da dnevno preživim v kuhinji vsaj štiri ure. Z mojima navihančkoma zelo radi ustvarjamo tudi skupaj v kuhinji, tako da bi lahko rekli, da je naša kuhinja prostor za uživanje, učenje, raziskovanje in igranje. 

Tvoje najljubše in najmanj ljubo kuharsko opravilo, česa res ne maraš?

Če bi vprašali mojega moža, bi vam gotovo rekel, da ne maram pomivanja posode, kar je tudi res. Ampak če sem popolnoma iskrena, ne maram pospravljanja kuhinje na splošno. Medtem ko je moje najljubše opravilo polnjenje ter organiziranje hladilnika in seveda nakupovanje pripomočkov za peko.

S čim nameravaš navdušiti naše sodnike?

Želela bi si jih navdušiti s svojo umirjenostjo in kreacijami sladic, ki jih tako zelo obožujem.

Se ti zdi, da bo v MasterChefu težko? 

Trenutno sem mnenja, da so stvari v življenju toliko težke, kot si jih naredimo sami. V Masterchef vstopam z navdušenjem, veseljem – vanj vstopam ponosno in mislim, da se bomo imeli super.

Katerega od naših sodnikov te je najbolj strah in s kom misliš, da boš razvil najboljši odnos? Zakaj?

Najbolj me je strah Bineta. Od vseh sodnikov se mi zdi najbolj strog (na podlagi prejšnjih sezon), upam in želim pa si, da bi se super razumela z vsemi sodniki. Seveda pa je želja navdušiti Karima. 

Če bi lahko en teden kuhala z enim od sodnikov, koga bi izbrala?

Izbrala bi si Karima in upala, da si zapomnim prav vse, kar bi me bil pripravljen naučiti. 

Kako misliš, da se boš spopadala s stresom pred kamerami?

V svojem poklicnem življenju se nenehno srečujem s stresom, tako da menim, da sem ga že kar dobro navajena. Upam samo, da mi kakšna res stresna situacija ne pride do živega.

Če bi bila hrana, katera hrana bi bila?

Če bi bila hrana, bi se prav gotovo skrivala v kakšni kompleksni sladici, ki je trda navzven, vendar ko prideš do sredice, se ti ta stopi v ustih, polna aromatičnih okusov.

Če bi imela nekoč svojo restavracijo, kakšno bi imela?

Od nekdaj sanjam o svoji majhni butični slaščičarni, kjer bi bile vitrine polne majhnih monoporcijskih tortic, pit in ostalih dobrot. Vse skupaj si zamišljam kot svoj mali raj na zemlji, kjer sem to, kar sem, in lahko ustvarjam brez omejitev.

Kaj bi naredila z nagrado, če bi zmagala MasteChef?

Če bi mi uspelo zmagati, bi stopila korak bližje svojim sanjam o majhni slaščičarni, katere glas bi segel po vsej Sloveniji.