Po uspehu na skupinskem izzivu, na katerem ste rdeči navdušili gostujočega sodnika Alana Jonesa, bi moral tokratno bitko spremljati z balkona. A sodniki so znova presenetili, ti, Evita in Zala ste prav tako morali zavihati rokave v kuharskem spopadu, kot ga še ni bilo. Sam si se kot vedno neustrašno spustil na bojišče, pa si se takrat sploh zavedal, kdo in kako dober kuhar pravzaprav je tvoj nasprotnik Darko Klemen?
Bil sem na balkonu, mislil sem, da sem varen, in potem so nas sodniki poklicali dol. Bil sem pripravljen na kuhanje, da dam vse od sebe. Spoznal sem Darka Klemna, on je zame tako ali tako kralj med kuharji v Sloveniji. Res je vključil veliko komponent in mi je bila jed zelo všeč. Nisem se ga bal, nisem bil prestrašen, imel pa sem spoštovanje, kot ga imam do ljudi, ki res obvladajo. Prej sem ga poznal samo iz reklam, nisem takoj dojel, kdo je in kaj je. Vedel sem, da ima rad meso, in sem si rekel, da bom zagotovo tekmoval proti njemu. Vem, da obvlada, da ima veliko izkušenj, imel sem ga za res dobrega nasprotnika in hotel sem pokazati čim več, kolikor se je dalo. Hotel sem ga nekako premagati, ampak mi ni uspelo.
Vsi zmagovalci preteklih sezon MasterChefa Slovenija so upravičili svoje nazive in jedem dodali še znanje, ki so ga pridobili kasneje. Kaj te je najbolj navdušilo med samim izzivom in kasneje pri njihovih jedeh?
Navdušilo me je že to, da smo lahko tekmovali proti njim, da je lahko vsak izbral svojega nasprotnika, v tistem, kar najbolj obvlada. Zdelo se mi je, da smo na nekem nivoju, da nismo več takšni amaterji, kot smo bili, da lahko res pokažemo, kaj znamo. In vsi zmagovalci so res dobri kuharji, imajo izkušnje, imajo občutek in srce za kuhanje, imajo dušo, zato so tudi zmagovalci. Vsaka jed je bila dodelana. Ob tem se se zavedal, da se moram tudi jaz še veliko naučiti, da potrebujem še veliko izkušenj. Čestitam vsakemu posebej.
Poraz tvoje skupine je pomenil tudi izločitev najšibkejšega člena. Sodniki so ocenili, da si to ti, obenem pa poudarili, da si izjemno napredoval, navdušil si jih tudi s svojo energijo. Koliko so ti pomenile te pohvale in kakšna motivacija je to bila za naprej?
Jaz se nisem počutil kot najšibkejši člen, mogoče so oni imeli to vizijo o meni. Jaz sem malo bolj energičen, malo bolj hiperaktiven, mogoče malo impulziven, ampak jaz sem bil z glavo pri stvari, imel sem svoj načrt. Sprejmem komentarje sodnikov in se z njimi ne obremenjujem, ker vem, da znam dobro kuhati. Mogoče mi ta dan ni uspelo. Vse pohvale, ki sem jih dobil, pa mislim, da so samo zmaga zame. Takšnih komentarjev nisem dobil še nikoli v življenju in res jih cenim, in cenim vsako čestitko, tudi Lukove besede, ko je povedal, da se je zmotil glede mene. Videl je, da napredujem, da imam neko znanje, da imam željo, da imam srce. Zahvala gre vsakemu posebej, zahvala gre MasterChefu, da sem sploh lahko to poskusil. Kljub temu, da nisem prišel dlje, se ne bom sekiral, ker sem dobil toliko znanja in toliko možnosti v življenju, da sem res lahko ponosen nase.
Da si ponosen nase, si povedal tudi v zadnji oddaji, še posebej zato, ker si izkusil dno v življenju in se tudi pobral. Kaj ti je dala MasterChef izkušnja oziroma kako je vplivala nate?
Po pravici povedano nikoli nisem gledal MasterChefa, mogoče par oddaj. In potem sem imel eno punco, ki me je prijavila, ki je verjela vame, ker je vedela, da rad kuham, da imam to energijo v sebi, da res čutim hrano. In res sem ji hvaležen. Po tej prijavnici so me poklicali in mi dali priložnost in to priložnost sem potreboval v življenju. Vsak tak, kot sem jaz, jo potrebuje, da lahko pokažeš, kdo si, kaj si, zakaj si. In iz tega poskušaš povleči čim več, tako, kot sem jaz. Začel sem ves živčen, prvo kuhanje, preživel sem prvega izločitvenega, šel naprej, napredoval, naučil sem se veliko stvari. MasterChef je bil zame ne samo odskočna deska, ampak tudi neka prelomnica v mojem življenju, da lahko sledim svojim sanjam glede kuhanja. In res sem hvaležen, ne samo sodnikom za komentarje, ne samo mojim sotekmovalcem, s katerimi smo si predajali znanje in se podpirali, hvaležen sem tudi svojim staršem, da me podpirajo, hvaležen sem samemu sebi, ker sem si upal to narediti, povedati na glas, kdo sem, kaj sem. Vesel sem, da so ljudje to začutili, da so videli tisto pravo v meni.
Kako je bilo, ko so se za teboj zaprla vrata MasterChef kuhinje?
Zadnji dan, ko sem bil tam, ko sem prišel z balkona kuhat, mi je bilo res noro, imel sem res dober občutek. Imel sem energijo v sebi, to pozitivo, in se nisem pustil zmotiti niti za sekundo. Bil sem prepričan v svojo jed, v to, kar kuham, imel sem vse lepo pospravljeno, zavedal sem se, kaj delam, kdaj moram dati kaj v pečico, kdaj moram kaj skuhati, ampak izgleda, da sreča ni bila na moji strani. Ko sem odvezal svoj predpasnik, sem se počutil malo svobodno, z več znanja in izkušnjami, več poznanstvi, ko pa sem predpasnik odložil, mi je bilo res težko, ne bom lagal, ampak sem doživel že težje stvari v življenju. Se mi je pa odvil film pred očmi, kaj vse sem delal v MasterChefu. Ko sem hodil proti vratom, nisem hotel spustiti solz, ker sem vedel, da moram biti ponosen nase. Ni veliko takih ljudi, ki pridejo na tako točko, da lahko uspejo, da lahko pokažejo, kar znajo, pa da jih ljudje vidijo takšne, kakršni so. Nisem hotel iti, to je bil moj dom, tam sem pustil svoja čustva, svojo dušo, in ko so se odpirala vrata, sem bil malo razočaran, ker mi ni uspelo priti dlje, ker sem se res veliko naučil in pokazal. Ampak sem si rekel, da se ne bom sekiral, ker še dobro, da sem dobil to priložnost, da sem lahko pokazal, kaj znam.
Tvoja kulinarična pot se torej nadaljuje in po koncu snemanja si šel na križarjenje.
Zdaj kuham na barkah, kuham zajtrk, kosilo, večerjo. V tem mesecu, kar sem bil na križarjenju, sem se veliko naučil. Bil sem na Karibih, spoznal sem drugo kulinariko, druge vrste začimb, druge vrste zelenjave. Zdaj poskušam vse to skombinirati s svojim znanjem. Res se da veliko naučiti in jaz mislim, da se moram še veliko naučiti, da pridem do tistega, kar hočem, in to je Michelinova zvezdica. Daša, ki je moja dobra prijateljica, mi je dala nek kontakt, in se je iz tega vse to razvilo. Povabili so me in pokazal sem, kaj znam. Vse sem delal sam, za osem ljudi sem kuhal, pa še zase in za skiperja. Res je bilo v redu, spoznaš nove ljudi in njihove zgodbe, nove kulture, to je meni zelo všeč in napolni mene in moje življenje. Hvala Daši, da mi je dala kontakt, da je vse to uspelo. MasterChef ne samo, da mi je dal neke priložnosti, dal mi je potencial, dal mi je znanje in res sem hvaležen za vse skupaj.
Kakšni so tvoji načrti za prihodnost v zvezi s kulinariko?
Zdaj bom 14 dni v Sloveniji in bom imel dva dogodka, ta vikend prijateljsko pri Timoteju iz MasterChefa in 11. junija, ko bom v baru sredi Tržiča pekel burgerje, steake in ‘ribse’, kar jaz obvladam. Da se malo spromoviram in izkoristim teh pet minut slave. Štiri jedi bom pripravljal in imel bom pomočnika, da mi malo pomaga. Da ljudje vidijo, kaj znam. Vsi tisti, ki so govorili, da ne bo iz mene nič, da jim lahko pokažem, kaj lahko. Po tem dogodku pa potujem za tri mesece v Grčijo delat na barke, da malo zaslužim in malo uživam. To mi je res všeč, ker spoznavam ljudi, delam to, kar si najbolj želim, kar je kuhanje, in zraven še malo zaslužim. Za naprej pa bomo videli, rad bi imel svojo restavracijo, to bo zagotovo enkrat. In to ne bo navadna restavracija, ampak bo na nekem nivoju, ko kuhaš perfektno hrano in se ljudje radi vračajo.
Ob svojem slovesu si povedal, da bo pokal romal v Evitine roke. Zakaj ne Lukove? Prav njega si namreč ves čas izpostavljal kot svojega največjega konkurenta.
Luka je bil res moj največji konkurent in konkurent je zato, da ga jaz premagam. In ne, da jaz njemu ne privoščim pokala, on je zelo dober kuhar in res sem ga hotel premagati v finalu, ne samo med prvim kuhanjem. Privoščim pa zmago Eviti, ker je mlada, potencialna kuharica, obvlada vse, zna biti vodja, zna poslušati, zna skuhati, obvlada okuse, vse ve, samo mora biti malo bolj samozavestna, odločna. Naj pokaže to, kar zna in mislim, da lahko pride do vrha kulinarike.
MasterChef Slovenija je na sporedu vsak četrtek in petek ob 20. uri na POP TV.
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.