Naslovnica

Svet Evrope zahteva prepoved DU izstrelkov

Strasbourg/Bruselj/Atene/Berlin, 24. 01. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Svet Evrope je v sredo zahteval prepoved izdelave, poskusov, uporabe in prodaje orožja z osiromašenim uranom ali plutonijem. Parlamentarna skupščina SE je pozvala odbor ministrov, naj od zveze NATO in ZN zahteva uvedbo programa zdravstvenega nadzora civilnega prebivalstva na Balkanu, vojakov, ki so sodelovali v operacijah, in predstavnikov humanitarnih organizacij ter novinarjev, ki so delali na tem ozemlju. Današnjega drugega zasedanja omenjenega odbora se je udeležilo 50 držav - 19 članic zveze NATO in države nečlanice, ki sodelujejo v mirovnih misijah v BiH in na Kosovu. Predstavnik ZDA je na srečanju posredoval nadaljnje informacije o vsebnosti plutonija v strelivu z osiromašenim uranom in obljubil, da bo podal poročilo na 600 straneh o natančni sestavi tega orožja, je sporočil tiskovni predstavnik zavezništva.

Na zvezi NATO so tudi danes vztrajali, da dokazov o povezanosti med uporabljanjem osiromašenega urana v strelivu med posredovanji na Balkanu in različnimi obolevanji pripadnikov vojaških misij ni. Ugotovitev, da razpoložljivi podatki ne kažejo na razliko v številu obolevanj med vojaki, ki so bili poslani na Balkan, in drugimi pripadniki vojaških sil, je potrdil še odbor, ki ga je posebej za preiskavo problema ustanovilo zavezništvo. Odbor se je doslej sestal dvakrat in se bo v prihodnje sestajal redno enkrat na teden. Na nekatera poročanja, da je strelivo poleg osiromašenega urana vsebovalo tudi visoko radioaktiven obogaten uran U 236 in plutonij, pa je NATO že pred nekaj dnevi v tiskovnem sporočilu priznal, da je vsebnost teh elementov v osiromašenem uranu možna. Vendar pa so neodvisni izvedenci doslej zasledili le izredno majhne količine U 236 in plutonija, tako da razloga za zaskrbljenost ni, zatrjujejo na zavezništvu.

Poveljnik sil zveze NATO v Evropi general Joseph Ralston, ki se mudi na dvodnevnem obisku v Atenah, pa je dejal, da bo zveza NATO še naprej uporabljala strelivo z osiromašenim uranom, če bodo njeni vojaki izpostavljeni tveganjem in če jih bo treba zaščititi.

" Če bi bili vojaki mednarodnih mirovnih sil KFOR ali prebivalci napadeni s tankom, bi morali odgovoriti z izstrelki z osiromašenim uranom," je po srečanju z grškim zunanjim ministrom Georgesom Papandreujem dejal Ralston. Poudaril je, da NATO trenutno ne uporablja tega streliva in ga niti ne namerava uporabljati.

Nemški obrambni minister Rudolf Scharping pa je danes dejal, da je tudi nemška vojska v devetdesetih letih verjetno uporabljala izstrelki z osiromašenim uranom. To naj bi se zgodilo po združitvi Nemčije, je dejal Scharping po zasedanju komisije za obrambo v bundestagu. Takrat naj bi bilo v Nemčiji izstreljenih osem do deset izstrelkov, je dejal Scharping in dodal, da so v zvezi s tem uvedli interno preiskavo. Z izstrelki z osiromašenim uranom so bila opremljena tudi sovjetska letala Mig 29. Nemška vojska je 1500 tovrstnih izstrelkov shranila, 1000 jih je uničila, s 500 izstrelkov pa je odstranila uran.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12