Glede sodnih zaostankov, ki so rak rana slovenskega sodstva že vrsto let, je predsednik vlade Janez Drnovšek menil, da vlada na tem področju lahko "sodeluje pri ustvarjanju čim boljših materialnih pogojev za delo sodišč, ostalo pa morajo opraviti sodniki sami". Sogovorniki so sicer srečanje, ki ga organizirajo vsako leto, ocenili kot koristno in izrazili upanje, da se bo tako nadaljevalo tudi v prihodnje. Omenjenega sestanka sta se med drugim poleg predsednika vlade Drnovška udeležila tudi predsednik DZ Borut Pahor, kot pobudnik srečanja in predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger.
Predsednik vlade je tokratno srečanje označil kot eno izmed možnosti doseganja izboljšav in ob tem izpostavil pomembnost učinkovitega delovanja sodne oblasti oz. hitrega "doseganja pravice" s strani državljanov, čemur so namenili precejšen del razprave. Drnovšek je glede reševanja sodnih zaostankov ob tem vnovič poudaril, da na tem področju lahko vlada prispeva z izboljšanjem materialnih pogojev, medtem ko so sodniki tisti, ki morajo opraviti delo.
Predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger je glede odpravljanja zaostankov svoja sogovornika seznanil s triletnimi prizadevanji sodnikov k dvigu storilnosti, kar je že obrodilo sadove, saj se zaostanki zmanjšujejo. Ob tem Deisinger ocenjuje, da je za doseganje pozitivnih rezultatov potrebno poseči še po drugih ukrepih, projekt Herkules pa je zgolj eden izmed njih. Precej upanja po izboljšanju razmer udeleženci srečanja vidijo v spremembah zakona o sodniški službi, ob tem pa so ocenili, da je potrebno na področju pravosodja sprejeti še nekatere druge zakone. Ob tem je Deisinger opozoril na probleme upravnega sodstva, ki bo - glede na napovedane spremembe javne uprave - tudi terjal določeno reformo. Po njegovem mnenju je v Sloveniji poenoteno stališče, da je za ohranitev ravni pravne države potrebno tudi sodstvu nuditi možnosti, da s posebnimi ukrepi seže na tiste zaostanke, ki so nastali v preteklosti.
Pahor pa je ob koncu srečanja poudaril, da gre za nadaljevanje koristne tradicije, v okviru katere si predstavniki treh vej oblasti izmenjajo stališča in predloge s svojih zornih kotov v cilju boljšega delovanja vseh treh področij. To je potrdil tudi tokratni sestanek, v okviru katerega so preučili predvidene spremembe zakona o sodniški službi, ki naj bi ga poslanci vzeli pod drobnogled na naslednjem plenarnem zasedanju, ter predvidene ustavne spremembe.
