Politika piše, da so med dosedanjo policijsko preiskavo našli pričo, ki zatrjuje, da je videla belo vozilo, ki je zapeljalo do klopi v parku v Košutnjaku, kjer je sedel Stambolič. V vozilu sta bili dve osebi, ena pa je s pištolo v rokah prisilila Stamboliča, da vstopi v vozilo, ki se je zatem z veliko hitrostjo oddaljilo od kraja dogodka. Čeprav do sedaj še nihče ni prevzel odgovornosti za ugrabitev so na policiji prepričani, da je Stambolič še živ, kajti, če bi ga kdo želel ubiti, potem bi lahko to storil tudi v parku. Politika zatem piše, da še vedno ni povsem jasno, zakaj so Stamboličevi svojci prijavili njegovo izginotje šele okrog 18. ure, če so vedeli, da je šel zjutraj na običajen tek.
Provladni časnik izpostavlja, da so mnogi mediji in posamezne politične stranke po starem običaju izrabili ta dogodek za razne špekulacije, poljubne ocene in celo za zlonamerna namigovanja, ki pa jih niso podkrepili z nobenimi dejstvi. To, kar je zanesljivo znano, je, da je bil Stambolič po odhodu s političnega prizorišča na čelu JUBMES banke vse do upokojitve in da se je zlasti v zadnjem času posvetil zasebni dejavnosti. V teh poslih so se baje obračale velike devizne vsote, zato je morda prav v tej smeri mogoče najti tudi odgovore za njegovo ugrabitev. Poznavalci trdijo, da je imel Stambolič razvejane posle s tujino pa tudi v Republiki Srbski in v Črni gori", piše Politika.
Politika je objavila prvo vest o Stamboličevi ugrabitvi včeraj, šesti dan po izginotju nekdanjega predsednika Srbije, povsem enako vest, v kateri je namignjeno, da je Stambolič "verjetno ugrabljen", pa je bilo mogoče prebrati tudi na straneh Politike ekspres. Tudi provladne Večernje novosti kot motiv za ugrabitev omenjajo dozdevne Stamboličeve "razvejane poslovne stike v Republiki Srbski in partnerje, ki so blizu Dodikovi vladi in njemu osebno". Ta časnik je v komentarju z naslovom Sledi v denarju še izpostavil, da je Stambolič posloval tudi s podjetji v Črni gori in v tujini.
Zasebni beograjski dnevnik Glas javnosti, ki se sklicuje na "kroge, ki so blizu Stamboličeve družine", pa piše, da se "nekdanji prvi človek Srbije nikoli ni ukvarjal z zasebno dejavnostjo, kaj šele, da bi imel poslovne stike s podjetji iz Republike Srbske in Črne gore". Povsem drugače pa pišeta zasebna tednika Nedeljni telegraf in Vreme. Prvi trdi, da je imela Stamboličeva družina podjetje, ki sicer ni bilo registrirano na ime Ivana Stamboliča, ukvarjalo pa naj bi se z uvozom in izvozom kmetijskih izdelkov ter s posvetovalnimi storitvami. Noben sosed ne ve, kako se podjetje imenuje, Nedeljni telegraf pa trdi, da so na njenem dvorišču trije luksuzni avtomobili. Tednik Vreme piše, da se je Stambolič po odhodu iz JUBMES banke začel ukvarjati "s posredništvom, vendar v manjšem obsegu in za majhen denar". Stambolič naj bi bil vselej dobrodošel v Skopju, kjer so mu bila vrata nekdanjega makedonskega predsednika vedno odprta, nadalje pri Aliji Izetbegoviču v Sarajevu ter Miloradu Dodiku v Banjaluki, kot tudi v Sloveniji, Hrvaški in Bolgariji. V prestolnicah teh držav je pomagal Jugoslovanom navezati stike za različne posle, za take usluge pa je dobil ali pa tudi ne plačilo.
Soproga nekdanjega predsednika Srbije Katarina Stambolič je za današnji Blic zatrdila, da Ivan Stambolič živi kot upokojenec ter da nima podjetja, ki bi bilo registrirano na njegovo ime, "saj je vedel, v kakšni državi živi". Izpostavila je še, da ne namerava pisno zaprositi jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, srbskega predsednika Milana Milutinoviča ali srbskega ministra za notranje zadeve Vlajka Stojiljkoviča, naj pomagajo najti njenega soproga.
