Žan Kranjec je po solidno odpeljani prvi polovici proge že v prvi vožnji storil napako in odstopil. Do konca pa je svojo prvo vožnjo odpeljal Tijan Marovt, ki se je uvrstil na 25. mesto. V drugi vožnji je 24-letni Mariborčan izgubil eno mesto, a vseeno prišel do rezultata kariere. Najboljši slovenski slalomist v zadnjih sezonah Štefan Hadalin ni nastopil, potem ko je že pred dnevi zapustil prizorišče SP zaradi slabšega psihofizičnega stanja.
Avstrijec Manuel Feller je vodil po prvi vožnji. Drugo mesto sta si delila Norvežan Lucas Braathen, vodilni slalomist sezone svetovnega pokala, in AJ Ginnis s 13 stotinkami zaostanka. Slednji, sin grškega očeta in ameriške matere, pred leti je tudi tekmoval za ZDA, je bil drugi v slalomu v Chamonixu pred dvema tednoma. To je bil njegov daleč najboljši izid doslej in prve stopničke v tem športu za Grčijo v zgodovini.
Na sorazmerno enostavno postavljeni progi, kar 19 tekmovalcev je ločila manj kot sekunda, je bil četrti Nemec Linus Strasser s 14 stotinkami zaostanka. Na petem mestu je sledil branilec naslova iz Cortine d'Ampezzo Norvežan Sebastian Foss-Solevaag (+0,35), olimpijski zmagovalec iz Pekinga lani, Francoz Clement Noel, pa je bil osmi s 64 stotinkami za Fellerjem.
Tijan Marovt je bil 25. (+1,59) in je imel tako na drugi progi zelo dobro izhodišče. Drugi del tekme, ki je imel veliko bolj zahtevno postavitev kot prvi, je začel za zgolj petimi slalomisti. Nastop se mu ni izšel, serija manjših napak mu je odvzela precej časa. Po prihodu v cilj ni prevzel vodstva, izgubil pa je eno mesto v končni razvrstitvi.
"Nisem zadovoljen, želel sem pokazati več. Ampak proga mi ni bila pisana na kožo. Bile so dolge razdalje in zaprti zavoji, zato se nisem najbolje znašel na tej progi. Zelo redko so na tekmah take postavitve, nemški trener jo je postavil za svoje tekmovalce. Na prvi progi sem nastopil zelo solidno, tako je v tej v sezoni tudi na treningih, le na tekmah doslej tega nisem pokazal," je Marovt povedal za RTV Slovenija takoj po tekmi.
Majhne razlike in zahtevna druga proga so v nadaljevanju napovedale napet boj za zmagovalni oder. Dramatičen boj je začel Kristoffersen, 16. po prvi vožnji (+0,91). Mojstrsko je izpeljal drugo progo in ostal na čelu vse do nastopov prve trojice. Njegov rojak Braathen je po izjemnem zgornjem delu v zaključku napravil dve napaki in ostal brez medalje.
Osemindvajsetletni Ginnis je zdržal pritisk in zaostal le za Kristoffersenom ter z visoko dvignjenimi rokami proslavil uspeh kariere. Feller je nazadoval na delitev sedmega mesta z Braathnom (+0,67), potem ko je izgubljal na vsakem merjenju vmesnega časa.
Avstrija je na tem SP tako ostala brez zlata, slalomska odličja pa so odšla na Norveško, v Grčijo in Italijo, saj je Vinatzer s šestega mesta skočil na tretje.
Kranjec je svoj tretji nastop na tem SP začel kot 31 po vrsti in imel vmesne času na repu tistih, ki so tedaj nastopili. Pred tretjim merjenjem je odstopil. Bil je nekoliko prepozen v enem izmed zavojev in potem ni več ujel naslednjih vratc. Čeprav veleslalomski specialist druge tehnične discipline ne trenira prav pogosto, je imel zaradi nastopov v svetovnem pokalu dobro startno izhodišče.
Ostalo je neizkoriščeno. Tridesetletnik, lani srebrn na olimpijskem veleslalomu v Pekingu, je pred tem na tem SP nastopil dvakrat. Na šestem mestu je končal tako veleslalom kot tudi v paralelnem veleslalomu. Od oktobra je bil sicer na stopničkah za zmagovalce na treh od šestih veleslalomov v svetovnem pokalu.
"Pozna se mi, da imam premalo slalomskega treninga v nogah. Na strmini sem delal napake in imel kar nekaj poznih zavojev. Nisem bil slabo na progi, a sem delal preveč malih napak. Res je, da bi potreboval malo več treninga za kaj več. Na SP sem dosegel dve šesti mesti, želja in cilj je bila medalja, malo mi je zmanjkalo," je za RTV Slovenija povedal Kranjec.
Naslednje SP v alpskem smučanju, 48. po vrsti, bo leta 2025 v Saalbachu v Avstriji, leta 2027 pa bo prvenstvo v švicarski Crans-Montani.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.