Slovenski športniki na naslovnici Marce: Majhna država izjemnih bitij

Časnik MARCA je zapisal, da je velikost Slovenije z dvema milijonoma prebivalcev primerljiva z avtonomno skupnostjo Kastilja-La Mancha, ki se razteza vzhodno in južno od Madrida. Deželico s sončne strani Alp primerjajo z "galsko vasjo", poleg junakov nedavne dirke po Franciji, zmagovalca Tadeja Pogačarja in drugouvrščenega Primoža Rogliča, pa omenjajo tudi vratarja madridskega Atletica Jana Oblaka, še enega starega znanca španske prestolnice Luko Dončića, Gorana Dragića, ki je nekoč igral za Murcio in Baskonio, in druge.

"Ta neke vrste galska vas v osrčju Srednje Evrope je postala prava svetovna velesila na športni ravni," je zapisal eden najbolj znanih piscev osrednjega španskega športnega dnevnika Roberto Palomar. "Ko je težko najti konkreten razlog za takšno eksplozijo, potem lahko navedemo temo spontane generacije. Skupina talentov izbruhne skupaj v točno določeni panogi. A temu v tem primeru ni tako. Pogačarja in Rogliča, prvi in drugi na Touru, loči osem let. Ne sodita v isto generacijo, zato ne gre za fenomen, ki bi bil podoben Quinti del Buitre (legendarnemu napadu Real Madrida z Emiliem Butraguenom, Manolom Sanchisom, Rafaelom Vazquezom, Michelom in Miguelom Pardezo, op. a.), lahko pa služi za pojasnjevanje spontanosti fenomena."

Tina Maze, Janja Garnbret in olimpijski uspehi 'brez precedensa'
MARCA opozarja, da v Sloveniji ne nastajajo zgolj kolesarji, temveč da imamo v naši državi tudi košarkarje "najvišje ravni". Poleg Dragića, Dončića in zmage na EuroBasketu 2017 niso pozabili niti na Vanjo Černivec, ki je nedavno postala evropska oglednica Chicago Bullsov, pa na legendarno alpsko smučarko Tino Maze in mlado plezalsko senzacijo Janjo Garnbret.

"Nekaj se mora dogajati, ko še Chicago Bullsi najamejo žensko, ki bo opravljala ogledniška dela v Evropi. Ime ji je Vanja Černivec in je ... Slovenka," nadaljuje MARCA. "A nista le kolesarstvo in košarka, s štirimi 'kapitalci' v svojih disciplinah. Jan Oblak, vratar Atletico Madrida, velja za enega najboljših vratarjev na svetu. Še več primerov? Tina Maze je ena najboljših smučark vseh časov. Več panog? Janja Garnbret, športna plezalka, je prava zvezdnica: v minuli sezoni je z 20 leti postala prva športnica z zmago na vseh tekmah svetovnega pokala v balvanih v eni sezoni."

Nadaljujejo z "makroekonomsko" analizo športnih uspehov in dodajajo, da Sloveniji glede na velikost države na olimpijskih igrah uspevajo "rezultati brez precedensa", Ljubljana pa da je od svetovnih prestolnic olimpijska rekorderka po osvojenih kolajnah na prebivalca, če štejemo samo olimpijske podvige samostojne Slovenije, ki je osvojila 19 kolajn na poletnih in 15 kolajn na zimskih olimpijskih igrah. V Vancouvru leta 2010 je bila Slovenija glede na število prebivalcev po osvojenih odličjih na tretjem mestu le za Norveško in Avstrijo, je zapisal španski športni dnevnik.

Krmelj: Ni potrebno, da se otrok rodi v velikem mestu
"Kako pojasniti takšen fenomen? Očitno je, da ne gre za en sam razlog. Na slovenskem državnem inštitutu za statistiko poudarjajo, da se 64 odstotkov prebivalcev ukvarja s športom. Številka je osupljiva in pove veliko o državi z družbenega vidika in vidika zdravega življenja, a sama po sebi ne pojasni števila slovenskih športnikov, ki blestijo med elito. Ena stvar je šport za zdravo življenje, druga, ki je zelo drugačna, pa je tekmovanje visoke ravni. Neodvisna država od leta 1992 (napaka pisca, prava letnica je 1991, op. a.) ima čvrst izobraževalni sistem, ki se zdi, da je med ključnimi dejavniki v trenutku iskanja razlogov za športni uspeh," nadaljuje MARCA.

Pogovarjali so se tudi s slovenskim veleposlanikom v Španiji Robertom Krmeljem, ki je poudaril, da v prid Sloveniji govori tudi dobra povezanost med vsemi konci države.

"To je rezultat večletnega dela. Slovenija veliko vlaga v šport in v izobraževalni sistem, v osnovne šole. V zadnjih 20 letih je bilo vse skupaj še na višji ravni na področju profesionalnega športa, v klubih z vseh koncev držav. Ni potrebno, da se otrok rodi v velikem mestu, vsa država je zelo dobro povezana," je dejal Krmelj.

Tušak o ambicioznosti, ki pogosto prevesi tehtnico
MARCA je v analizi slovenskega ozemlja zapisala, da je 50 odstotkov urbanega in 50 odstotkov ruralnega, in da je bila pred pandemijo novega koronavirusa Slovenija "ena od izbranih evropskih destinacij za ekstremne športe, tako pozimi kot poleti". Mesta so "priročne" velikosti, dodajajo, športniku pa "omogočajo uživati v prednostih velikega mesta". A obenem se ponuja tudi možnost "treniranja v naravi", prostor, čas in sama država pa nudita "veliko udobje".

"Ljubljana, prestolnica, ima nekaj manj kot 300.000 prebivalcev, Maribor, drugo mesto v državi, pa ne dosega 100.000," so pri časniku MARCA zapisali v svoji nedeljski prilogi. Po nekaj informacij so se zatekli tudi k športnemu psihologu Mateju Tušaku.

"Če si košarkarski trener v ZDA, boš tudi v primeru, da ne narediš nič, zaradi velike količine igralcev slej kot prej našel kakšnega talenta z velikimi atletskimi sposobnostmi, ki si bo zgradil kariero kljub tvojemu majhnemu prispevku. Slovenci imajo velike ambicije. Tako lahko poiščemo druge poti do uspeha," je dejal Tušak.

Bo naslednji Dončić ali Pogačar nogometaš?
Pri časniku MARCA so še dodali, da nekateri slovenski fenomen pojasnjujejo z zapuščino iz časov nekdanje skupne države Jugoslavije. Jugoslovansko izročilo se po mnenju Špancev kaže v številnih pogledih.

"Tako v genetiki kot v tradiciji državne pomoči športu. Več držav, ki je sestavljalo ugaslo državo, je pokazalo silno tekmovalno lakoto, ki v časih skupne države ni splavala na površje," dodajajo španski kolegi, ki citirajo tudi španskega direktorja Pogačarjeve ekipe UAE Team Emirates Matxina Fernandeza."Pokazal je, da je zelo kakovosten in da je sposoben največjih podvigov, vse to pa zahvaljujoč svojemu pogumu. Zaradi tega dejavnika je superioren," je dejal Fernandez.

MARCA je zaključila z besedami: "Čeprav je velikost prvenstva in posledično potencial klubov omejen, so odgovorni v slovenskem športu že začeli delati na ambicioznem načrtu, katerega cilj je izboljšati reprezentanco in domača tekmovanja. V tej smeri delajo ne le v smislu infrastrukture, z izgradnjo središča za vrhunske športne dosežke v reprezentanci, temveč tudi v drugih pogledih. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani že ponujajo podiplomski študij športnega managementa, ki velja za enega najpopolnejših na svetu, cilj pa je, da moč slovenskega nogometa ne bi izvirala zgolj iz športnih dosežkov. Kdo ve, ali bo naslednji Dončić ali Pogačar imel žogo v nogah. V Sloveniji so tega sposobni."