Žnidarčič šestič svetovni prvak v sprintu na divjih vodah

Drugi dan svetovnega prvenstva v spustu na divjih vodah v Treignacu je prinesel prve boje za kolajne, in sicer v najmočnejši slovenski disciplini - sprintu. Na prizorišču, kjer je leta 1959 potekalo sploh prvo svetovno prvenstvo v spustu na divjih vodah v zgodovini, so med glavne favorite sodili domačini Francozi in slovenski kajakaši. Z odliko je nastopil Nejc Žnidarčič in izpolnil cilj, ki si ga je zadal pred odhodom na svetovno prvenstvo. 38-letni kajakaš je namreč želel ubraniti naslov svetovnega prvaka v sprintu na divjih vodah, ki ga je osvojil lani na SP v Bratislavi, ki je potekalo skupaj s slalomskim.   Po nastopu ni le ubranil naslova, temveč letvico uspehov premaknil še višje. Že lani je postal edini kajakaš v zgodovini svetovnih prvenstev s petimi naslovi svetovnega prvaka v sprintu, letos pa je prišel še do šeste lovorike. Prvi zlati kolajni s svetovnih prvenstev v sprintu je osvojil v letih 2011 in 2012, sledili so še naslovi v sezonah 2018, 2019 in 2021 ter današnji. "V včerajšnjem prvem teku mi res ni šlo, vse se mi je podrlo. Nisem imel moči, linija je bila slaba. V drugem teku sem se sestavil in postavil najboljši čas dneva. Takrat sem si pokazal, da sem še vedno v formi. Danes sem se na startu počutil dobro. Bil sem precej sproščen, v zgornjem delu sem veslal super, potem sem imel manjšo napako pod mostom, kjer me je odneslo preveč v 'rolo', zato sem malo izgubil linijo, ampak sem imel moč, da sem se lahko izvlekel. Tri stotinke so bile v mojo korist," je za uradno spletno stran KZS najprej povedal novi stari svetovni prvak.  

Drugouvrščenega Francoza Barouha je namreč premagal za vsega tri stotinke sekunde: "Že dvakrat sem Francoze, pred tremi leti Felixa Bouveta, premagal za eno stotinko. Vesel sem, da je bila do sedaj športna srečna na moji strani." Dodal je: "V sprintu je res težko biti stalno na vrhu, saj te ena majhna napaka lahko stane vrha. Všeč mi je konstantnost, ki jo imam, prinesejo pa jo izkušnje. Lahko je biti enkrat dober, za konstantnost pa je precej bolj pomembna glava kot fizična pripravljenost. Pred tremi tedni sem zbolel in sploh nisem mogel veslati, bil sem doma z vročino. Šele prejšnji teden sem znova začel trenirati. V prvih dneh treninga tu sem bil kar šibek, tako da včeraj nisem vedel, kje sem. Po prvi slabi vožnji, v kateri nisem imel moči, sem se nekoliko ustrašil, z drugo vožnjo pa sem se sestavil, videl, da sem konkurenčen in sem danes lahko startal samozavestno. In tukaj je šesti naslov!"

Letošnje svetovno prvenstvo poteka v slikoviti vasi Treignac, na reki Vezere, in je na bregova privabilo številne navijače, ki so glasno spodbujali vse tekmovalce, še posebej pa domačine. Po štirih letih je prvenstvo znova organizirano na naravni reki, medtem ko sta bili sprinterski svetovni prvenstvi v letih 2019 in 2021 na umetnih kanalih v la Seu d'Urgellu in v Bratislavi: "Naravne reke mi ležijo. Saj je tudi na umetnih lepo tekmovati, kjer smo skupaj s slalomisti in je organizacija odlična, ampak s tem športom sem se začel ukvarjati, ker smo na naravnih rekah in voda teče drugače. Tukaj smo v naravi in je res lepo. Najrajši tekmujem na tehničnih in naravnih rekah." Kot že omenjeno, drugo mesto je osvojil Francoz Maxence Barouh, tretje pa Čeh Vojtech Matejiček.  

V finalu so, kot poroča uradna spletna stran KZS, veslali še preostali trije slovenski reprezentanti. Anže Urankar, svetovni prvak v sezoni 2017 in bronasti z lanskega evropskega prvenstva, je bil v petkovih kvalifikacijah tretji, v finalu pa je naredil napako, ki ga je na koncu potisnila na šesto mesto. Zmagovalec kvalifikacij Simon Oven je prav tako naredil napako, ki ga je stala uvrstitve med najboljšimi in je bil 13. Je pa v finalu napredoval Tim Novak, ki se je v sobotni del tekmovanja uvrstil kot petnajsti, finalni nastop pa je končal na desetem mestu.

V finalu kajakašic je slovenske barve zastopala Ana Šteblaj. Mlada tekmovalka, ki se je letos bolj posvečala treningom v sprintu na mirnih vodah in jo bomo videli na evropskem in svetovnem prvenstvu do 23 let v tej disciplini, je finale končala kot enajsta, dobre štiri sekunde za zmagovalko. Svetovna prvakinja je postala Francozinja Manon Hostens, ki se v zadnjih letih posveča sprintu na mirnih vodah in je Francijo v tej disciplini tudi zastopala na dveh olimpijskih igrah. Domače svetovno prvenstvo jo je premamilo, da se je začasno vrnila na brzice, a se bo v prihodnjih dveh letih znova osredotočila na mirne vode, saj želi nastopiti na domačih olimpijskih igrah v Parizu. Drugo mesto je osvojila Čehinja Klara Vankova, tretje pa Italijanka Mathilde Rosa, ki smo jo letos prav tako že spremljali na mirnovodaških svetovnih pokalih.  

V kanuju, kjer se Nejc Gradišek ni uspel uvrstiti v finale, smo videli trojno francosko zmagoslavje. Zmagal je Quentin Dazeur, pred Nicolasom Sauteurjem in Ancelinom Gourjaultom. Med kanuistkami, kjer svojih predstavnic nimamo, je bila najboljša Čehinja Marie Nemcova, srebro je osvojila Francozinja Laura Fontaine, bron pa Italijanka Cecilia Panato. Tudi med dvojci Slovenci niso nastopali, sta pa zlato in srebro osvojili francoski posadki Santamaria - Dazeur in Troubady - Moret, bron pa sta si priveslala Čeha Suchanek - Rolenc.  

Popoldne so sledile še ekipne tekme. Po prikazanem v posamični konkurenci so slovenski in francoski kajakaši veljali za glavne favorite v sprinterski ekipni preizkušnji. Vse je izgledalo odlično do zadnjega dela proge. Kajakaši Urankar, Oven in Žnidarčič so bili namreč na obeh merjenjih vmesnega časa v vodstvu, a se jim je malo pred ciljem pripetila napaka. Kljub temu, da so hitro in uspešno odreagirali, je vseeno prišlo do izgube dragocenega časa, ki jim je prinesla končno četrto mesto. Kljub napaki so za bronom zaostali le za sekundo. Razplet je bil presenetljiv, saj so brez zlata ostali tudi Francozi, ki so se morali zadovoljiti s srebrom. Svetovni prvaki so postali Čeh, bron pa je pripadel Belgijcem.   Na ekipni tekmi so nastopile tudi kajakašice Ana Šteblaj, Živa Jančar in Nika Ozimc. Tudi one so bile četrte, od brona so jih ločile štiri sekunde. Zmagale so Francozinje, druge so bile Italijanke, tretje pa Čehinje.  

V nedeljo se bo svetovno prvenstvo, ki ga tretjič gosti Treignac (1959, 2000, 2022), nadaljevalo s popoldanskimi preizkušnjami v klasičnem spustu, kjer naslov svetovnega prvaka iz leta 2018 brani Simon Oven. Prvenstvo v klasiki namreč poteka vsako drugo leto, a je leta 2020 zaradi pandemije odpadlo, tako da je Oven še vedno aktualni svetovni prvak.