Renner po velikem uspehu v Amsterdamu prejel bronasto odličje: 'Nisem si mislil, da bo dovolj ...'

V današnjih devetih končnih odločitvah predzadnjega dne EP bosta nastopili dve slovenski rekorderki; ob 18.45 bo v metu kopja Martina Ratej, ob 19.20 pa v finalu skoka s palico Tina Šutej. "Sploh še nisem doživel te medalje, iz izkušenj od prej vem, da jih začnem ceniti, ko vsi drugi na to že malo pozabijo," je po podelitvi povedal Celjan Robert Renner. "Ostajam na realnih treh, za take uspehe bo treba še naprej trdo delati in vztrajati naprej. Toda vesel sem že sedaj, danes je poseben dogodek, ki ga nisem doživel in sem bil kar ponosen nase, ko sem dobil medaljo. V mlajših kategorijah so že igrali slovensko himno, toda kaj takega še nisem doživel. Na trgu pred stadionom je bilo veliko ljudi in na Amsterdam bom ohranil res lep spomin. Polovica slovenske reprezentance je v današnjih zgodnjih jutranjih urah že odpotovala v domovino, zato priložnosti za dolgo proslavljanje ni bilo, sezona bo še dolga, saj je pred mano čez mesec dni še glavna tekma, olimpijske igre." 

Kolajne v skoku s palico sta podelila predsednika Evropske atletske zveze Sven Arne Hansen in avstrijska rekorderka Kira Grünberg, ki je zaradi poškodb hrbtenjače na invalidskem vozičku, odkar je 30. julija 2015 na treningu v domačem Innsbruck po doskoku padla na glavo in vrat pred blazino, kar kaže, da je skok s palico eden od najnevarnejših atletskih disciplin. Še bolj zahtevna pa postane, če je zaletna steza mokra in če piha veter, ki med hitrim zaletom premetava palico, kot je bilo to med finalom v deževnem in vetrovnem petkovem večeru na olimpijskem stadionu v glavnem mestu kraljevine Norveške. Presenetljivo je zmagal Poljak Robert Sobera (5,60 m), ki je tako kot Renner osvojil svojo prvo veliko člansko kolajno, srebro je osvojil Čeh Jan Kudlička (5,60 m), bronast leta 2014 na dvoranskem SP in na EP na prostem. Svetovni rekorder in aktualni olimpijski zmagovalec Francoz Renaud Lavillenie, ki je od leta 2010 osvojil tri zaporedne evropske naslove, je podcenil zelo slabe pogoje in tudi tekmece ter prvič skakal šele na 5,75 m, ko so drugi že končali, vendar je letvico trikrat podrl in odličje je odšlo v Slovenijo k varovancu trenerja Milana Kranjca prav v desetem letu njunega medsebojnega sodelovanja.

"Lavillenie je napravil napako, ker je skakal na tako visoki višini. Nikoli nisem tako navijal, da Lavillenie ne bi preskočil višine. Ko je moral opraviti še tretji poskus in se pred tem po opravljenem skoku celo premislil in šel še enkrat v zalet, pa sem že pomislil, da bi bilo lahko to dovolj za bron. Kljub temu, da so mu sodniki pustili zelo dolgo časa za nastop, verjetno več, kot je dovoljeno, pa mu to ni pomagalo. Tekma je bila idealna zame in sem izkoristil priložnost, ki se je ponudila skakalcem, ki smo prišli iz ozadja," je ocenil Renner. Za bron v Amsterdamu je v prvih poskusih preskočil 5,30 in 5,50 metra in bil tedaj že tretji. "Ko sem preskoči 5,50 m si nisem mislil, da bo to dovolj za medaljo, to je najmanj na velikih tekmah v zadnjem obdobju. Razmere so bile zelo slabe, celo slabše, kot v kvalifikacijah in mnogi, tudi favoriti, so imeli težave," je povedal Renner. "Sploh si še nisem ogledal posnetka po tekmi, kar običajno naredim. Tudi podoživljal nisem vsega še, toda zagotovo je odločilo, da nisem imel nobene poprave do zaključne višine."

Pri dvaindvajsetih letih je osvojil svojo prvo člansko kolajno na velikih tekmah. Že late 2011 se je izkazal z zlatima kolajnama na mlajšem mladinskem SP v Lillu in na olimpijskem festivalu evropske mladine v Turčiji, lani pa je v Tallinnu postal evropski prvak do 23 let. Po uspehih v mladinski konkurenci je imel nekaj let krize, ko nikakor ni mogel priti iz povprečja, ta del kariere pa ga je še bolj utrdil in veliko priložnost, ki se mu je v slabih pogojih ponudila v Amsterdamu, je zgrabil z obema rokama. "Preskok v člansko kategorijo mi je dobro uspel. Sem še mlajši član, pa sem že pobral prvo veliko člansko medaljo. V boljših razmerah, kot so bile včeraj, pa sem sposoben skočiti še več. Pred OI pričakujem še eno ali dve tekmi, da pridem v tekmovalni ritem. Potem želim najprej priti v Riu v finale, nato pa bom gledal naprej. Res je sicer, da so najboljši skakalci s palico iz Evrope, toda na svetu jih je še veliko, ki želijo priti med najboljše. Sam lepo nadgrajujem dosežke in sem prepričan, da se lahko razvijem v enega najboljših v svoji disciplini na svetu," je napovedal Renner.

Leta 2006 je v švedskem Göteborgu Matic Osovnikar osvojil bron na 100 m (10,14), slovenski atleti in atletinje pa so doslej na prvenstvih stare celine osvojili skupaj osem kolajn, od tega šest po osamosvojitvi Slovenije. Zlati sta bili leta 1994 v Helsinkih Britta Bilač v skoku v višino in leta 2002 v Münchnu Jolanda Batagelj na 800 m, srebrna sta bila leta 1958 v Stockholmu Stanko Lorger na 110 m ovire in leta 1998 v Budimpešti Brigita Bukovec na 100 m ovire, bronasti pa še leta 1974 v Rimu Nataša Urbančič Bezjak v metu kopja, leta 1990 v Splitu pa Borut Bilač v skoku v daljino.