Mineva 30 let od prvega slovenskega vzpona na Everest

O odpravi Everest 79 je bilo precej napisanega. Izšle so knjige Mount Everest – Sagarmatha (Marijan Krišelj), Everest (Tone Škarja s soplezalci), Kruta gora (Marjan Raztresen), Lotosov cvet (Marijan Krišelj), zgodbe v revijalni obliki (Ivan Kotnik, Vlado Mesarić) ter kot deli drugih knjig (Pot, Na vrh sveta, Na vrhovih sveta), poleg številnih člankov v naših in tujih revijah.

V petindvajsetčlanski odpravi na Everest so bili: Tone Škarja (vodja), Stane Belak (namestnik vodje), Tomaž Jamnik (vodja transporta), Bojan Pollak (organizator prehrane), Roman Robas (odgovoren za finančno in materialno poslovanje), Evgen Vavken (glavni zdravnik), Zvone Andrejčič, Borut Bergant, Stipe Božić (snemalec), Muhamed Gafić, Viki Grošelj (odgovoren za fizične priprave), Stane Klemenc (odgovoren za ekonomsko propagando), Franček Knez, Ivan Kotnik, Marjan Manfreda, Štefan Marenče (konstruktor žičnice na sedlo Lho La), Vanja Matijevec, Vlado Mesarić, Dušan Podbevšek (skladiščnik), Muhamed Šišić, Andrej Štremfelj, Marko Štremfelj, Igor Tekavčič (zdravnik), Jernej Zaplotnik, Jože Zupan.

Kot spremljevalci so se odpravi pridružili radijska poročevalca Matjaž Culiberg in Slavko Šetina, novinarja Rade Kovačević in Marjan Raztresen, televizijski snemalec Slavo Vajt in slikar Franc Novinc.

Poleg zveznega oficirja je na odpravi sodelovalo še 28 šerp (sirdar, 19 višinskih nosačev, 3 kuharji in 3 njihovi pomočniki ter 2 kurirja).

Deveterica alpinistov iz legendarne odprave na Everest so se prav letos po treh desetletjih vrnili pod najvišjo goro na svetu, ki so jo osvojili po prvenstveni smeri. Vrnitev v Himalajo je bil odgovor na jubilejno obletnico, ko so slovenski alpinisti začrtali novo, Jugoslovansko smer na najzahtevnejšem zahodnem grebenu Mount Everesta.

Na območje Himalaje so se odpravili 11. aprila, tako kot pred 30 leti, legendarno je tokratno spominsko odpravo pod pobočje Everesta vodil Škarja. Razlika pa je velikanska. Tokratna odprava je bila predvsem namenjena spominu na edinstveni podvig. Grošelj se je leta 1979 zapisal med snemalce, skupaj z Božićem pa sta posnela film tudi o spominski odpravi, in sicer za serijo Velikani Himalaje, ki bo predvajana na TV Slovenija. Grošelj je odpravo v osrčje Himalaje izkoristil za pisanje zadnjega poglavja knjige, ki bo z naslovom Everest – Sanje in resničnost izšla septembra letos.

In kako je potekal podvig leta 1979, kot je povzeto po spominih osvajalcev gore in Delovega reporterja Raztresna? 13. maja ob 13.51 po nepalskem času sta Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik osvojila vrh najvišje gore na planetu. Sestopila sta po ameriški smeri v Hornbeinov kuloar ali ozebnik, kjer je Štremfelj na najbolj strmem delu zdrsnil. Nekaj nižje se je s cepinom ustavil. Prehitela ju je noč, vodji pa se po radijskih zvezah nista oglašala. Naproti jima je šel Bojan Pollak, ki je v delu ozebnika spustil vrv, da bi jo popotnika v temi lahko našla, smer pa je označil še z možici – kupčki kamenja. Ko se je vrnil v tabor 4, sta ga kolega že čakala tam, saj sta izstopila nekaj višje.

Čez dva dneva so vrh dosegli še Stane Belak, šerpa Angh Phu in Stipe Božić. Ob vrnitvi jih je ujel vihar, nato v Hornbeinovem ozebniku še noč. Na 8400 metrih so brez vsake zaščite čakali jutro, tudi njihov radio ni deloval. Borut Bergant, Ivan Kotnik in Vanja Matijevec so iz tabora 5 odšli iskat pogrešane in jih srečali na snežišču pod kuloarjem. Izčrpani šerpa je segel po čaju, sedel na sneg in omahnil v smrt. Padel je 2000 metrov nižje na ledenik Rombuk.

Manj kot štiri leta po uspehu je v snežnem plazu na pobočjih 8125 metrov visokega Manasluja v Himalaji 24. aprila 1983 umrl Nejc Zaplotnik. Plaz je skupaj z njim odnesel tudi splitskega alpinista Anteja Bućana.

Šest let po plezanju na najvišjo goro sveta je 22. aprila 1985 med vračanjem z vrha 8505 metrov visokega Jalung Kanga omahnil v smrt Borut Bergant - Čita iz Tržiča. Na predbožični dan leta 1995 je odšel Stane Belak - Šrauf iz Kamnika s soplezalko v gore, 2. januarja so na vršiški cesti našli njegov zasnežen avto. Šele 21. maja 1996 so gorski reševalci in njihovi lavinski psi našli v snežnem plazu pod severno steno Male Mojstrovke truplo Jasne Bratanič iz Celja, tri dni pozneje pa še Belakovo. Eden od dveh zdravnikov odprave na Everest, dr. Evgen Vavken iz Ljubljane, je zaradi neozdravljive bolezni umrl predlani, isto leto je zaradi srčne kapi umrl radijski tehnik z odprave Slavc Šetina.