"Pele je bil edini nogometaš, ki je s svojimi potezami presegal meje logike," je o njem dejal legendarni Johan Cruyff. Še bolj slikovit je bil Eric Cantona, ki je Peleja primerjal s francoskim pesnikom Arthurjem Rimbaudom. "Zame je umetnik nekdo, ki je zmožen razsvetliti še tako temno sobo. Nikoli ne bom razlikoval med njegovo asistenco Carlosu Albertu v finalu SP 1970 in poezijo mladega Rimbauda. V obeh se odraža lepota, ki se nas dotakne in pusti občutek večnosti."
Tisti, ki so ga imeli priložnost videti v živo, so govorili o kombinaciji neverjetne hitrosti in prefinjene tehnike. Atraktivna preigravanja, enakovredna uporaba obeh nog, sposobnost razigravanja soigralcev – le nekaj izmed vrlin v bogatem opusu enega največjih vseh časov. "V trenutku, ko je žoga prišla k Pelejevim nogam, je nogomet postal poezija," se ga je spominjal italijanski pesnik Pier Paolo Pasolini.
'Večji od vseh nas'
"Govoriti o Peleju za nas Brazilce pomeni govoriti o božanstvu. Govoriti o nečem, kar je veliko večje od vseh nas," je nekoč razložil brazilski Ronaldo. Večno slavo si je v rodni deželi prislužil s tremi naslovi svetovnega prvaka. Zadnjega je leta 1970 osvojil na mundialu v Mehiki, ko so Brazilci v finalu s 4:1 premagali Italijane. "Pred finalom sem se tolažil, da je tudi on samo iz mesa in kosti. Motil sem se," se je kasneje spominjal branilec Azzurrov Tarcisio Burgnich, ki je bil zadolžen za pokrivanje brazilskega kapetana.
V celotni karieri naj bi Pele dosegel več kot tisoč zadetkov. Ta podatek bo za vedno ostal kamen spotike. Igral je v skromno dokumentiranih časih, zato je v določene statistične podatke upravičeno dvomiti. A tistih nekaj ohranjenih posnetkov njegovih čarovnij bo šlo v nogometno večnost, prav tako tudi njegov vpliv onkraj nogometnih zelenic.
V Nigeriji je ustavil vojno
Ko je s svojim Santosom, za katerega je igral kar 18 let, med turnejo po Afriki odigral prijateljsko tekmo v Nigeriji, naj bi prav za to priložnost ustavili že dve leti trajajočo krvavo državljansko vojno. "Pele je bil nogometni revolucionar. Ustavljal je vojne in združeval države ter družine," je povedal nekdanji brazilski kapetan Cafu. "Ko sem iz njegovih rok prejel pokal svetovnega prvaka (leta 2002, op. a.), so se mi tresle roke. Bil sem na robu solz," je še dodal.
"22 let je igral nogomet in v tem času je storil več za svetovni mir kot kateri koli drug ambasador," pa je pred svetom Združenih narodov nekoč pojasnil brazilski predstavnik J.B. Pinheira.
Dilema, ali so nogometaši Santosa v Nigeriji dejansko poskrbeli za prekinitev ognja, je živa še danes. Dolgo let je veljalo, da so puške ob njihovem prihodu v državo obnemele za 48 ur, kar je v svojih spominih potrdilo več tedanjih članov kluba. Kasneje so nekateri priznali, da so vnovičen zvok orožja lahko slišali, še preden so z letalom poleteli iz Lagosa. Mit o začasnem premirju pa so nadaljnjo pod vprašaj postavili nigerijski mediji, ki takrat o tem sploh niso poročali.
Ljudje so poljubljali tla, po katerih je hodil
Pele je kar 18 let profesionalne kariere preživel pri domačem Santosu, zadnji dve sezoni pa je igral za newyorški Cosmos. Mnogi so mu očitali, da se ni nikoli preizkusil v Evropi, vendar mu je bilo to večji del kariere onemogočeno. Ko je milanski Inter leta 1961 zanj ponudil milijon evrov in so mu pri Juventusu ponujali celo lastniški del v Fiatu, je brazilska vlada sprejela odlok, s katerim je Peleja razglasila za državno bogastvo in klubom tako prepovedala, da bi ga prodali v tujino.
Staro celino pa je večkrat okusil v okviru dolgih turnej, ki jih je po celem svetu prirejal njegov klub. Leta 1969 je denimo Santos gostoval celo v srbskem Kragujevcu pri tamkajšnjem Radničkem. Kamor koli je šel, so ga ljudje pričakali kot boga, so se spominjali njegovi soigralci. "Ko so ga ljudje videli prvič, je bilo noro. Začeli so jokati, ga poljubljati in se mu klanjati. Kot da bi stali pred bogom," je nekoč povedal Edu. "Bilo je noro. Ljudje so poljubljali tla, po katerih je hodil," je dodal Clodoaldo. Oba sta s Pelejem igrala v brazilski reprezentanci in Santosu.
Reagan se jim je predstavil, njega ni bilo treba
Profesionalno kariero je sklenil leta 1977. Šest let po tem, ko je proti Jugoslaviji odigral zadnjo tekmo v svetem rumeno-modrem dresu. Po nogometni karieri je vrsto let deloval kot brazilski ambasador širom sveta. Ko ga je 40. ameriški predsednik Ronald Reagan nekoč sprejel pred množico otrok, se ji je predstavil z besedami: "Moje ime je Ronald Reagan, sem predsednik Združenih držav Amerike. Njega (Peleja, op. a.) ne bom predstavljal. Vsi vedo, kdo je."
In ne dvomimo, da je imel Reagan prav. Pred njimi je stal eden največjih športnikov vseh časov.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.