Maročani že junaki, kdo bo največji?

Prilagajanje

Vse reprezentance, z izjemo Maroka, so "turnirske". Znajo igrati na rezultat, če je treba, se skrijejo, znajo neopazno pripraviti presenečenje za nasprotnika, spretne so in preračunljive do odločilne faze. Zdaj so v obdobju, ko bodo morale potrditi prednosti pred ostalimi. V kolikšni meri je odločilna kakovost, bi lahko ugibali. Je, seveda, toda v okoliščinah, kakršnim smo priče, ni nujno, da je "boljši" v izraziti prednosti. Od četrtfinala bomo zagotovo videli tudi drugačen obraz reprezentantov v komunikaciji s sodniki. Najbrž vam niso ušli privilegiji največjih, ko so jim nasproti stali "manjši". Ko ostaja v igri le še osem reprezentanc, ni več velikih in malih, so le še izbrani, ki se zavedajo, da so razlike med najboljšimi komaj opazne, da odločajo malenkosti. 

V osmini finala smo še lahko govorili o tekmah, na katerih je bila ena izmed ekip že vnaprej odpisana in v prejšnjem obdobju je ostajalo nekaj prostora za kalkulacije. Zdaj morajo dati vsi vse od sebe, sicer ne smejo niti pomisliti na polfinale. Okoliščine so za marsikoga nove. Nikakor pa ne za najboljše in najizkušenejše, tiste, ki so na velikih turnirjih že prišli zelo daleč. V tem pogledu so hendikepirani zlasti Maročani, vsi ostali so že odigrali SP ali kakšno drugo veliko tekmovanje do sklepne faze. Tudi Nizozemci, čeprav ne s to generacijo, kar se utegne odraziti že proti Argentincem.

Za zdaj Francija in Brazilija

Do četrtfinala sta najbolj prepričljivo delovali reprezentanci Francije in Brazilije. Oboji so bili v uvodnih krogih prepričljivi, galski petelini sicer bolj. Porazov v zadnjih tekmah skupinskega dela ne gre jemati resno. Vemo, da so eni in drugi takrat že razmišljali o tekmah osmine finala, s katerima so opravili rutinirano. Južnoameričani delujejo samozavestno, očitno je kemija v moštvu idealna, spet so igrivi, kar bi moral biti njihov zaščitni znak. Brez uživanja v igri Brazilci nikoli niso mogli slaviti na največjem turnirju. Čeprav so imeli nekaj zdravstvenih težav, se zdijo nepremagljivi, a – kot zapisano – zdaj gre za drugačno vrsto tekmovanja, pritisk je vse hujši, zato je za reprezentanco, ki na naslov prvaka čaka dve desetletji, kar je za njene navijače odločno preveč, najpomembneje, da ohrani vse odlike s prejšnjih odločilnih tekem. Sicer je vprašanje, ali bo to dovolj tudi na najvišji ravni. Najbrž bodo morali še kaj dodati ...

Tudi v francoski izbrani vrsti so se ubadali s poškodbami, o katerih smo že na dolgo in široko razpredali. Uspeli so odmisliti vse težave in se osredotočiti na nasprotnike ter predvsem lastne prednosti pred ostalimi. Na krilnih položajih so najboljši. Če smo pričakovali šov Kyliana Mbappeja, pa je bolj presenetljiv doprinos Ousmaneja Dembeleja na nasprotni strani. V Barceloni je neumorno preigraval v gnečo, v reprezentanci pa je pokazal drugačen obraz. Želi igrati podobno kot Mbappe, izkoriščati prostor, ki oziroma ko se mu odpira, zna si potisniti žogo za hrbet nasprotnikove obrambe in tako unovčiti hitrost. Ostali sicer niso zgolj statisti, a se zavedajo, da imajo močna in predvsem bliskovita aduta, ki odlično sodelujeta s prekaljenim Olivierjem Giroudom.

Še vedno pa nismo dobili prave slike o udeležencih četrtfinala. Skoraj nihče namreč še ni odigral pravega derbija. Brazilija je sicer opravila s Švico in Srbijo, ki naj bi bili nevarni, Francija z Dansko in Poljsko. A nihče izmed omenjenih poražencev ni prepričal, zato bomo šele v naslednjih dveh dneh dobili odgovor na vprašanje o pravi moči in dometu favoritov.

Maroko še enkrat?

Najprijetnejše presenečenje SP so Maročani, ki so dokazali, kaj prinaša fanatična borbenost, seveda v kombinaciji s kakovostjo. Toda vselej ob podobnih zgodbah se pred naslednjo tekmo zastavlja vprašanje, ali lahko outsiderji nadaljujejo s presenečenji. Sploh po učinkoviti predstavi Portugalske v osmini finala. Kar se ostalih tiče, so bolj ali manj pričakovano med osmimi najboljšimi. Po uvodnem porazu so tudi Argentinci v očeh širše nogometne javnosti postali favoriti za končno zmago, čeprav nisem prepričan, da bodo proti Nizozemcem dobro opravili težak preizkus. 

Ne smemo pa pozabiti Angležev. Ne pomnim prvenstva, pred katerim se ne bi širokoustili. Tokrat so obrnili ploščo, čeprav je bilo po uvrstitvi v četrtfinale spet slišati nekoliko bolj predrzne napovedi in velika pričakovanja. A brez oholosti, bahavosti, podcenjevanja ostalih ... Tudi njih tokrat krasita moštveni duh in učinkovitost. Težko bi sicer trdil, da so navdušili, a so odigrali zelo dobro! Četrtfinalni obračun proti Francozom bo za Anglijo finale pred finalom. Če uspejo izločiti aktualne svetovne prvake, bodo v mojih očeh čez noč postali celo glavni favoriti za končno zmago. Če!