Atlaški levi za afriško čast in zgodovino proti galskim petelinom

Če bi bilo svetovno prvenstvo ligaško tekmovanje, bi Francija pred polfinalnimi obračuni na 'ligaški lestvici' vodila in proti Maroku imela priložnost osvojiti to navidezno ligo. Francozi so po petih tekmah s štirimi zmagami in porazom pri 12 točkah. A presenetljivo jim niso sledili Argentinci (10 točk) ali Hrvati (7 točk), ampak Maročani (11), ki so na petih dosedanjih tekmah prejeli zgolj en zadetek in tudi ta je bil avtogol proti Kanadi. Svetovno prvenstvo seveda ni ligaško tekmovanje, ampak je zanimivo ravno zato, ker je od skupinskega dela naprej vsak trenutek na vsaki tekmi lahko odločilen. 

Neuničljiva obramba lahko odličen napad v trenutku uniči in še največje favorite pošlje domov. Tak dvoboj bomo spremljali danes, saj so Francozi, ko so igrali s polno postavo na tem prvenstvu, vse nasprotnike z relativno lahkoto 'odprli' in premagovali njihove vratarje. A zdi se, da je neustavljiva sila končno srečala nepremičen objekt. Maročani z razlogom še niso prejeli gola, ki bi ga zabil nasprotnik. Za varovanje gola odličnega Bona niso zadolženi zgolj branilci s prvim zvezdnikom moštva Achrafom Hakimijem na čelu. Tudi vezisti z drugim najbolj slavnim igralcem Hakimom Ziyechom se jim z veseljem pridružijo, ko žoga ni v njihovi posesti. Napadalci svoje delo, ko niso pri žogi, jemljejo enako resno, kot ko drvijo proti vratom nasprotnikov.

Na dosedanjih tekmah so Afričani žogo v svoji posesti imeli malo več od 30 odstotkov časa in marsikdo bi si lahko mislil, da so moštvo, ki v posesti izbere najlažjo pot do vrat nasprotnikov in v ogenj na drugi strani igrišča pošlje enega ali dva bojevnika. Malo v stilu Grčije leta 2004, ko so Grki na domačem prvenstvu z izrazito obrambno igro in previdnimi sprehodi v napadu presenetili celotno Evropo in osvojili Euro. Maročani niso sledili temu receptu, saj takoj po prevzemu posesti žoge v velikem številu napadejo nasprotni kazenski prostor. Nevarna je predvsem desna stran njihovega napada, kjer odlično sodelujeta prej omenjena Hakimi in Ziyech. 

Prav ta stran je tista, po kateri Francozi najraje napadajo, saj tam igrata levi bočni branilec Theo Hernandez in Kylian Mbappe. Mbappe je na tem prvenstvu blestel in dosegel pet zadetkov, a v četrtfinalu proti Angležem je bil prav dvojec Mbappe/Hernandez najšibkejši del ekipe. Pri Angležih za kritje izjemno nevarnega Mbappeja ni bil zadolžen zgolj desni bočni branilec Kyle Walker, ampak tudi vezist Jordan Henderson in krilni igralec Bukayo Saka. Ta recept je bil uspešen tudi zato, ker so Angleži večino časa napadali po tej strani in obrambno šibki Hernandez je bil krivec za drugo enajstmetrovko, ki jo je zapravil Harry Kane. Veliko dela pri uspešnosti te strategije je opravil tudi napad Anglije, ki je levemu osrednjemu branilcu Francije Dayotu Upamecanoju vseskozi preprečeval dostop do žoge in lahke dolge podaje do Mbappeja ali kratke do Hernandeza. Vsekakor bodo Maročani poskušali na enak način ustaviti nasprotnike.

Francozi kljub temu niso zgolj Kylian Mbappe. To so dokazali proti Angliji, ki je igrala dobro. Igralec, ki v senci rekordnega strelca Francije Olivierja Girouda in zvezdnika PSG-ja navdušuje, je Antoine Griezmann. Igralec Atletico Madrida je zaradi spora njegovega sedanjega kluba z nekdanjim (Barcelona) večino dosedanjega dela sezone igral manj kot 45 minut na tekmo in počitek mu je očitno dobro del. Poškodba Paula Pogbaja pred prvenstvom pa je bila zanj in za njegovega selektorja tudi sreča v nesreči. Igralec, ki je svojo kariero začel na krilnem položaju in potem večino časa preživel tik za napadalcem, je na tem prvenstvu zažarel na položaju glavnega organizatorja igre na sredini igrišča. Griezmann poleg izjemno natančnih podaj ogromno dela opravi tudi v obrambi, saj protinapade nasprotnikov zelo pogosto zatre že v kali in ta lastnost bo ključna proti hitrim Maročanom. Kljub težavam Maročanov s poškodbami in kaznimi nas čaka zanimiv dvoboj različnih stilov in bitka velikanov proti palčkom svetovnega nogometa, ki pa se do zdaj niso ustrašili niti enega izziva.