Plače med pandemijo: Barca in Atletico v 70-odstotno znižanje, Juve prihranil 90 milijonov

La Liga: Barca in Atletico enotna, Real Madrid je šel svojo pot 
Pri Atletico Madridu našega Jana Oblaka in Barceloni so nogometaši po izbruhu pandemije pristali na 70-odstotno znižanje plač. Pri Atletih so na enako znižanje pristali tudi nogometaši B ekipe, nogometašice ženske ekipe in vsi višji klubski funkcionarji, med njimi tudi najbolje plačani trener na svetu Diego Simeone, ki na sezono zasluži vrtoglavih 42 milijonov evrov. S to potezo so na rdeče-beli strani Madrida poskrbeli, da je 430 klubskih delavcev, ki bi se jim po ukrepih tamkajšnje vlade plače znižale za polovico, še naprej prejemalo enako plačilo kot pred pandemijo.

Po poročanju ameriškega ESPN-a je bil glavni pobudnik za sprejetje 70-odstotnega znižanja plač nogometašev na Camp Nouu kapetan kluba Lionel Messi. Tudi pri Blaugrani so bili nenogometni klubski delavci med izrednimi razmerami plačani enako kot prej. 

Pri Real Madridu so nogometaši najprej pristali na 10-odstotno znižanje, ki naj bi trajalo do konca aktualne sezone. As je sicer že maja poročal, da so vodilni v klubu nogometaše pozvali, naj za prihodnjo sezono sprejmejo 30 odstotkov manjše plačilo. Ali se bo to zgodilo, bo odvisno predvsem od tega, če bodo v prihodnji sezoni na stadionih že dovoljeni navijači. Real namreč s prodajo vstopnic letno zasluži dobrih 160 milijonov evrov, s 30-odstotnim znižanjem plač pa bi prihranil okoli 100 milijonov, kar bi pokrilo dobršen del izgube.

Predsednik galaktikov Florentino Perez je med epidemijo večkrat javno pohvalil svoje nogometaše na čelu s kapetanom Sergiom Ramosom, ki so bili po njegovih besedah od prvega dne koronakrize pripravljeni pomagati klubu. Dokončno odločitev o znižanju plač za prihodnjo sezono lahko na Santiago Bernabeuu pričakujemo po koncu letošnje. Ostali klubski delavci – teh je nekaj več kot 800 – so v času pandemije prejemali običajne plače. 

Serie A: Skupinski dogovor, nogometaši Juventusa ukrepali sami
Nogometni portal Goal je v začetku aprila objavil, da je 19 od 20 prvoligaških klubov v Italiji doseglo dovoror, s katerim so se igralci odpovedali šestini svojih plač do konca sezone, v kolikor bi ta bila zaključena. Dodatnih podatkov o znižanju plač nogometašem pa številne ekipe na Apeninskem polotoku niso javno razkrile. Mednje sodi tudi Atalanta našega Josipa Iličića, ki je o ukrepih v času pandemije razkrila bore malo ali nič. Edini, ki je o tem vsaj malo spregovoril, je bil vezist Ruslan Malinovskij, ki je v intervjuju za ukrajinsko nogometno zvezo povedal, da bonusi za napredovanje v Ligi prvakov (še) niso bili izplačani.

Edini, ki se z že omenjenim dogovorom niso strinjali, so bili pri Juventusu, kjer so kmalu zatem naznanili, da so se nogometaši na lastno pest odločili, da se odpovedo delu plačila. Na ta način je stara dama prihranila okoli 90 milijonov evrov.

Italijanska tiskovna agencija Ansa pa je poročala, da so bili na še dodatno znižanje plač pripravljeni pri milanskem Interju. Trener Antonio Conte in kapetan Samir Handanović naj bi v začetku aprila z vodstvom kluba opravila sestanek, na katerem so razpredali o tej možnosti. Informacija, kaj so se dogovorili, pa v medije ni prišla. 

Bundesliga: Veliki pomagali manjšim
Tudi Kevin Kampl in soigralci pri RB Leipzigu so se v začetku aprila odpovedali delu svojih plač. Kolikšnemu odstotku so se odrekli, ni povsem znano. Na klubski spletni strani so zapisali le, da je bil ta dvomesten. V Nemčiji so med pandemijo z odločitvijo navdušili pri berlinskem Unionu, kjer so se nogometaši popolnoma odpovedali plačilu. Po besedah predsednika kluba Dirka Zinglerja pa so jim sledili tudi ostali zaposleni, ki so vsi sprejeli občutno znižanje plač.

Da so pripravljeni pomagati, so pokazali tudi štirje najboljši nemški klubi iz lanske sezone, ki so v aktualni nastopali v Ligi prvakov. Münchenski Bayern, dortmundska Borussia, Bayer iz Leverkusna in že omenjeni RB Leipzig so ostalim klubom iz Bundeslige in Bundeslige 2 skupno donirali 20 milijonov evrov, da bi jim v teh težkih časih omogočili preživetje.

Premier League: Kritike Liverpoola in hvalevredna poteza Leedsa
Ko je koronavirus prekinil nogometno dogajanje na Otoku, je vodstvo Premier League nogometaše pozvalo, naj se odrečejo 30 odstotkom svojih plač, kar je združenje profesionalnih nogometašev sprva zavrnilo. Sledile so številne ostre besede politikov, ki so nogometaše obtožili, da mislijo zgolj nase. Pozivi pa niso dosegli želenega učinka, saj se je veliko znanih nogometnih imen ostro odzvalo na besede politikov. 

"Sem v položaju, da se lahko odrečem plačilu. A žal nimajo vsi nogometaši te sreče, čeprav se od vseh nas zahteva, da se odpovemo skoraj tretjini plačila. Zakaj smo kar naenkrat postali grešni kozli?" se je v kolumni za Sunday Times med pandemijo spraševal Wayne Rooney. 

Nekateri klubi, denimo Tottenham, Newcastle in Norwich, so se po propadlih pogajanjih med lastniki klubov in vodstvom lige odločili, da bodo nogometaše še naprej plačevali enako, ostale delavce, ki med korona krizo niso imeli dela, pa so poslali na "čakanje" in so bili z vladno pomočjo plačani 20 odstotkov manj kot sicer. Za podobno potezo so se sprva odločili tudi pri Liverpoolu, a so se na Anfieldu po ogorčenih odzivih javnosti premislili, tako da so ostali zaposleni tudi med epidemijo prejemali enako plačilo. 

Bistveno drugačni so bili odzivi po odločitvi nogometašev in trenerskega štaba drugoligaša Leedsa, da se v času pandemije povsem odpovejo plačilu, s tem pa so ohranili delovna mesta ostalih 272 zaposlenih v klubu, ki se je pred dnevi po 16 letih uspel vrniti med elito. 

Številni znani akterji angleškega nogometa so se sicer odločali za samostojne humanitarne poteze. Trener Manchester Cityja Pep Guardiola je bolnišnicam v Barceloni doniral milijon evrov, David De Gea je rodnemu Madridu "poslal" približno 300 tisočakov, še najbolj pa je bil na tem področju aktiven Špančev soigralec pri rdečih vragih Marcus Rashford. Mladi napadalec je na britansko vlado med pandemijo pritiskal, naj podaljša čas, ko lahko otroci iz finančno ogroženih družin uveljavljajo brezplačne bone za prehrano. Vlada je naposled na Rashfordovo pobudo pristala, tako da bo kar 1,3 milijona otrok iz Velike Britanije še celotno poletje imelo dostop do brezplačnih obrokov.

Nogometaši PSG-ja zavrnili pobudo kluba
Edina od petih najboljših evropskih lig, ki je bila ob izbruhu pandemije koronavirusa dokončno prekinjena, je bila francoska Ligue 1, kjer je prvak postal PSG. Nogometaši pariškega velikana, ki bodo letos še aktivni v Ligi prvakov, v tem času niso pristali na 50-odstotno znižanje plač, ki so jim ga predlagali v klubu. Brazilski zvezdnik Neymar je tako kljub neigranju vsak teden v žep pospravil dobrih 650 tisoč evrov, Kylian Mbappe pa 410 tisoč. PSG naj bi po nekaterih ocenah zaradi prekinitve francoskega prvenstva in igranja Lige prvakov pred zaprtimi vrati izgubil okoli 210 milijonov evrov.