Higuain prebrodil težke čase, zdaj zadihal s polnimi pljuči: Zaradi mamine bolezni bi kmalu odnehal

Spopad Juventusa in madridskega Reala v četrtfinalu Lige prvakov bo aprila ponovitev lanskega finala iz Cardiffa, ko je kraljevi klub veliko lažje od pričakovanj opravil s staro damo (1 : 4). Tekmi, ki si ju boste lahko ogledali na Kanalu A in VOYO, bi lahko zaznamoval tudi argentinski napadalec Gonzalo Higuain. Nekdanji član kraljevega kluba je sicer doživel veliko razočaranj na največjih tekmah, izgubil je tako v finalu svetovnega prvenstva kot v finalu Cope Americe in Lige prvakov, a pri 30 letih ne namerava odnehati.

"Želim uživati, a tudi poskrbeti, da drugi uživajo. To je najlepše v nogometu," je zbranim medijem v Manchestru povedal Higuain. "Slaba plat tega športa pa je, da zabijaš gole na sedmih tekmah, na osmi pa ti ne uspe in že si ničvreden. A tega sem že vajen. Vedno poskušam uživati. Tisti, ki me nimajo radi, me bodo morali še naprej gledati. Nadaljeval bom v nogometu. Zelo sem vesel, da sem spet v reprezentanci," je nadaljeval Higuain, ki je razkril, da so ga močno prizadele tudi mamine zdravstvene težave.

Bil sem tik pred tem, da preneham
"Nerad govorim o zasebnem življenju in moji družini. Ni bilo dobro. Ne verjamem, da veliko ljudi zanima, ali je moja mama bolna," je pošteno povedal Higuain. "Težko je bilo, toda uspela je prebroditi vse skupaj. To mi daje še večjo moč. Zdaj je v redu. Le to me zanima. Ko sem izvedel (za bolezen, op. a.), sem bil že tik pred tem, da preneham igrati. Vedel sem, da jo osrečuje, če igram nogomet. Želel sem biti z njo, toda prosila me je, naj ne odneham, da jo osrečuje, če igram. Po finalu (Cope Americe junija 2016, op. a.) v Združenih državah Amerike sem izvedel, kaj se dogaja. Ničesar nisem razumel ..."

Argentinec ne skriva, da je "večno hvaležen" svojemu matičnemu River Platu, kamor se bo morda vrnil pred upokojitvijo. V Franciji rojeni napadalec priznava, da so leta na najvišji ravni terjala svoj davek, redno je bil na udaru kritik, ne le zaradi izgubljenih finalnih obračunov, temveč tudi zaradi prestopa iz Neaplja v Torino, česar mu na jugu Italije verjetno ne bodo oprostili.

Ko veš, da boš očka, je navdušujoče
"Igral sem v Realu. Sem med najboljšimi desetimi strelci kluba. V reprezentanci sem med šestimi, v Napoliju med desetimi. Upam, da bom med desetimi tudi pri Juventusu," svoje dosežke brani Higuain.

"Ni lahko preseči sto golov v Španiji. A v mojem življenju je bilo vedno tako. Vedno poskušam dati vse od sebe. Vedno poslušam kritike. Od najboljših se vedno pričakuje več, z vsem spoštovanjem. Zahvaljujoč družini imam zelo močno glavo. Zahvaljujoč moji gospe sem šel naprej, ona ima za to precej zaslug. Lara je moja ženska in Alma dojenček, ki prihaja. Ko veš, da boš očka, je navdušujoče. Vse ostalo ni več tako pomembno."

Pohvale te lahko tako kot kritike uničijo
Higuain še pravi, da nikoli ne bo dvomil v lastne sposobnosti, s svojimi izkušnjami pa želi olajšati delo rojaku in dobremu prijatelju Paulu Dybali, s katerim sta na povratni tekmi osmine finala s Tottenhamom poskrbela za velik preobrat in napredovanje belo-črnih. 24-letnemu Dybali v domovini in v Evropi napovedujejo veliko kariero, tudi Higuain pa ne skriva navdušenja nad šest let mlajšim rojakom.

"Cel kup golov sem zabil zaradi njega. V tej sezoni je bil poškodovan. Poleg tega, da je prijatelj, mu poskušam vedno pomagati, mu svetovati," pravi Higuain. "Živel sem njegova leta, bil sem v Madridu, pričakovanja so bila ravno tako visoka, kot so visoka zdaj pri njem. Ogromno potenciala ima in mora iti korak za korakom, ne sme preskakovati. Ogromno časa ima in ravno prav je star. Jaz sem to doživel, če nisi močen od zgoraj, te lahko kritike uničijo, tudi pohvale te prav tako lahko spodnesejo. Nikoli ne moreš misliti, da si najboljši. Paulo bo, če bo tako prepričan v glavi, izjemen nogometaš," napoveduje Higuain.

"Sam se želim še izboljšati. Upam, da bom igral še veliko let. Ni lahko biti 12 let na najvišji ravni v Evropi, v velikih ekipah, pri katerih so maksimalni psihični in telesni napori. Pride trenutek, ko začutiš obrabo. A v tem trenutku, v katerem sem zdaj, sem zadovoljen. Upam, da bom lahko v tem užival in občutke prenesel v reprezentanco. Nihče pa ne bo dosegel tega, da bi začel dvomiti v moje dosežke. Jasno je, da posameznika začnejo ceniti šele, ko preneha igrati nogomet."