Ko ti Buffon potrka na vrata, veš, da je pravi gospod

Po njegovem mnenju je najboljši nogometaš vseh časov Maradona, sledijo Lionel Messi, Zinedine Zidane, Cristiano Ronaldo in Paolo Maldini. Postavili smo mu tudi številna druga vprašanja, nekaj odgovorov pa vam ponujamo spodaj. Celoten pogovor si lahko ogledate v spodnjem videu.

Pet najboljših slovenskih športnikov vseh časov?

Zlatko Zahović je najboljši. Drugo mesto bom dal Janu Oblaku, tretji je Peter Prevc, četrti Luka Dončić in peti Anže Kopitar.

Katerih pet ljudi bi povabil na večerjo?

Družina. Mislim, da mi je to najbolj pomembno. Družina, otroci, žena. Ozek družinski krog.

Najboljši nogometaš, s katerim si delil zelenico?

Z Messijem, na prijateljski tekmi proti Argentini. Seveda tudi Cristiano Ronaldo. Potem je bil tukaj še Francesco Totti. Zlatan Ibrahimović, Robert Lewandowski, Wayne Rooney. Erling Haaland, ko je bil v najboljši formi, in Gianluigi Buffon.

Kaj ti je najbolj všeč v Bolzanu?

Najbolj všeč mi je enostavnost. Ljudje so čisti, enostavni, prijetni, gostoljubni in jaz mislim, da je to tisto, kar sem nekako najbolj potreboval in pričakoval. Res sem zadovoljen.

Kdo so najpomembnejši ljudje v tvojem življenju?

Otroka in žena. Seveda tudi moj oče, mama, sestra. Ampak nekako se zdaj vse vrti okoli njih in to je največja prioriteta v življenju. Žena zna biti velikokrat kritična. Ampak to meni veliko pomaga, saj se iz tega veliko naučim in želim napredovati. Otroci so neka energija po slabem dnevu, slabi tekmi, kar koli se zgodi, njihov nasmeh, njihov objem spremeni cel dan in tako poskušaš pozabiti na neke druge stvari.

Če ne bi bil nogometaš, kaj bi bil?

Verjetno bi delal v eni tovarni, tam, kjer sem tudi začel.

Povejte nam zgodbo začetka vaše kariere. Medtem ko ste igrali za Belo krajino, ste bili zaposleni še kje?

Delal sem v proizvodnji podjetja v industrijski coni Kanižarica. Izdelovali smo grelce za savne. Bilo je kar dobro fizično delo. V življenju moraš vedeti, kako je, kaj imaš in česa nimaš. Veliko stvari sem se tam naučil.

Ste že razmišljali, kaj bi radi počeli po koncu kariere?

Zanima me veliko stvari. Mislim, da bi bila prava smer licenca za trenerja, kar me tudi najbolj zanima. 

Kaj vam pomeni slovenska reprezentanca?

Ogledali smo si tekmo med Slovenijo in Rusijo v Mariboru. Takrat se je Slovenija uvrstila na svetovno prvenstvo. Opazoval sem, kako so ljudje spodbujali reprezentanco, spremljal sem naše reprezentante. Videl sem, kako so se borili za zmago, kakšno je bilo slavje po tekmi. To me je spodbudilo, da tudi jaz poskušam biti tam in to doživim. Po tem, kar se je zgodilo zdaj za evropsko prvenstvo, pa ne morem biti bolj ponosen. Kakšna je bila moja pot do vsega tega? Šli smo skozi veliko slabega in veliko slabih rezultatov smo imeli na tej poti. Sem pa zdaj še toliko bolj zadovoljen, da se je to zgodilo na tak način in ne na nek lažji način.

Kateri predsodek o nogometaših je po vašem mnenju najbolj zgrešen?

Če nekoga ne poznaš, ga ne moreš obsojati na igrišču. Ljudje me imajo za arogantnega, ampak tako se obnašam samo zato, ker hočem zmagati. Hočem, da s soigralci ponudimo najboljšo predstavo. Ne moreš obsojati nekoga po njegovem obnašanju na igrišču. Mislim, da osebo moraš spoznati, če želiš izvedeti kaj več o njej.

Najbolj nora anekdota iz tvoje nogometne kariere?

Igrali smo tekmo doma z Atalanto proti Juventusu. Takrat je bil v Juventusu Gianluigi Buffon. Že med tekmo sem ga prosil za njegov dres po tekmi. Takrat mi je rekel, da mi ga bo dal, ampak sem domneval, da je to zgolj rekel. Mislim, da smo igrali 2:2, ali pa smo mi celo zmagali. V slačilnici sem sedel in nekdo je trkal na vrata. Notri je prišel Buffon z dvema dresoma in me vprašal, katerega bi raje imel. Takrat je dokazal, da ni zgolj ime, ampak je njegova osebnost večja od njegovega imena.