Najprej je iz nič udaril v 81. minuti domače tekme proti Norveški – žogo si je sprejel "na prsa", si jo podaljšal s stegensko mišico in jo, še preden je imela čas pasti na tla, kirurško natančno sprožil v spodnji desni kot nemočnega vratarja Ørjana Nylanda. To je bil zadetek, ki je Slovenijo pred odločilno tekmo na Švedskem postavil v občutno boljše izhodišče. Po nepričakovani zmagi nad Erlingom Haalandom in druščino je za obstanek zadoščal že remi v Stockholmu.
Odločilni obračun na Friends Areni se je začel po pričakovanjih – s prevlado domačinov, ki so imeli občutno terensko premoč in tudi nekaj zrelih priložnosti za hitro vodstvo. Potem ko sta prvi za Slovenijo zapravila prav Šeško in Petar Stojanović, pa je v 28. minuti še enkrat udaril 19-letni slovenski dragulj. Znova iz nič, bi lahko dejali. Iz položaja, v katerem bi mnogi prej kot o strelu razmišljali o sprejemu žoge. Sploh zato, ker jo je moral udariti z levo, čeprav velja za desničarja.
"Razmišljal sem, zakaj ne bi udaril, če lahko. Zadanem lahko z obema nogama," je razkril, kako je razmišljal, ko je proti njemu letela podaja Petra Stojanovića. Pojma "slabša noga" očitno ni v Šeškovem slovarju. Švedski vratar Robin Olsen je lahko strel, ki nas je nemudoma spomnil na mojstrovino legendarnega Marca van Bastena na finalu evropskega prvenstva 1988, le nemočno pospremil z očmi. Tega ne bi ubranili niti trije vratarji, kot je kasneje dejal slovenski komentator na Friends Areni.
Omenjeni mojstrovini sta najzaslužnejši, da je Slovenija v zelo zahtevni skupini na koncu obstala, v kar je, bodimo iskreni, po uvodnih porazih proti Švedom in Srbom (s skupno gol razliko 1:6) verjel le malokdo.
Slovenija zmaguje kot ekipa, a tokrat je izstopal posameznik
Seveda gre razloge za vzpodbuden zaključek tretje sezone v Ligi narodov, za Slovenijo prve v ligi B, iskati tudi drugje. Jan Oblak je tako v soboto kot v torek pokazal, zakaj ga uvrščajo med najboljše vratarje na svetu. Jaka Bijol je odlično klubsko formo pri Udineseju prenesel v reprezentanco in se izkazal za vodjo zadnje vrste. Prepotrebno borbenost so prispevali nogometaši na sredini igrišča, ki se na Švedskem niso dali, navkljub odsotnosti kaznovanega Jasmina Kurtića.
A glavno pri obstanku je vendarle imel Benjamin Šeško. Besedam Matjaža Keka po zmagi nad Norveško, ko je dejal, da je Slovenija, razen v enem primeru (v dobi Zlatka Zahoviča, op. a.), vedno zmagovala kot ekipa, bi lahko oporekali. Oporeka mu nenazadnje tudi statistika. Napadalec Red Bull Salzburga je sodeloval pri petih od šestih zadetkov naše izbrane vrste v tej sezoni Lige narodov. Tri je dosegel sam, za dva je podal.
Potem ko je na prvih 12 nastopih za člansko reprezentanco le enkrat meril v polno, je bil na zadnjih treh tekmah vselej med strelci. Z golom za 2:2 proti Srbiji je Slovenijo rešil poraza. Nato je zabil za zmago proti Norveški, pri kateri je pred tem z asistenco poskrbel za izenačujoči gol Andraža Šporarja, in zatem še za ključno točko na Švedskem.
Obstanek in tudi bližnjica za Euro 2024?
Ne samo, da je Slovenija obstala in v le nekaj dneh dobila dokončno potrditev, da ima v Šešku napadalca, od katerega se lahko sedaj upravičeno pričakuje, da bo vlekel reprezentančni voz v prihodnjih letih. Povsem možno je, da si je priigrala tudi bližnjico za uvrstitev na evropsko prvenstvo čez dve leti. Uefa je namreč, da bi povečala tekmovalni naboj, tri mesta na prihajajočem Euru 2024 zagotovila najboljšim reprezentancam iz Lige narodov, ki jim ne bo uspelo v običajnih kvalifikacijah.
Kaj to pomeni v praksi? Po štiri najboljše reprezentance iz lig A, B in C, ki se ne bodo kvalificirale, bodo imele popravni izpit v dodatnih kvalifikacijah, ki bodo potekale v obliki zaključnega turnirja. V ligi B je več točk od Slovenije zbralo devet reprezentanc, in sicer Škotska, Ukrajina, Irska, Izrael, Bosna in Hercegovina, Finska, Črna gora, Srbija in Norveška. Če se jih bo vsaj šest na Euro 2024 uspelo uvrstiti skozi običajne kvalifikacije, potem bo Slovenija dobila svoje mesto v dodatnih kvalifikacijah. Seveda, če tudi njej ne uspe po običajni poti.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.