Guardiola ciničen do reforme Lige prvakov: Koledarsko leto bi morali podaljšati na 400 dni

Predlog za spremembo igralnega formata Lige prvakov je na Uefi pred dnevi doživel absolutno podporo. Od leta 2024 tako ne bo več skupinskega dela, ampak bodo vsi klubi igrali v enem ligaškem sistemu, le da se ne bodo vsi pomerili med seboj, temveč bo vsak odigral deset tekem z desetimi različnimi nasprotniki, pet doma in pet na tujem.  

Čeprav so številni pomembni nogometni akterji, med njimi tudi Liverpoolov strateg Jürgen Klopp, Uefo v zadnjem času pozivali, naj zmanjša število tekem, se je zgodilo ravno nasprotno, saj bodo klubi v primerjavi s trenutnim formatom v prvem delu odigrali kar štiri tekme več. Z objavo na Twitterju je na spremembo kot eden redkih opozoril nogometaš Manchester Cityja Ilkay Gündogan. 

"Ob vsem, kar se dogaja v povezavi s Superligo ... Ali bi lahko spregovorili tudi o novem formatu Lige prvakov? Še več in več tekem. Ali res nihče ne razmišlja o nogometaših? Novi format Lige prvakov je zgolj manjše zlo v primerjavi s Superligo," je v prvi objavi zapisal Gündogan. Zatem je dodal še drugi zapis: "Trenutni format Lige prvakov deluje odlično in zato je to najbolj priljubljeno klubsko tekmovanje na svetu – tako za nas kot tudi za navijače." 

Na novinarski konferenci pred sobotno tekmo z Newcastlom pa se je te teme dotaknil tudi že omenjeni Klopp, ki je še enkrat več izkazal svoje nestrinjanje z namero Uefe. "Ne moreš kar uvesti novega tekmovanja. Dobro je, da je Superliga padla v vodo, a prenovljena Liga prvakov je daleč od dobre novice. Na Uefi so mi predstavili idejo in povedal sem jim, da mi ni všeč. Deset tekem namesto šestih, ob tem pa nimajo pojma, kam bodo te obračune uvrstili," je bil oster nemški strateg. 

Trener Manchester Cityja Pep Guardiola pa se je cinično pošalil, da bi ob tako natrpanem urniku, kot se obeta najboljšim evropskim ekipam, koledarsko leto veljalo podaljšati na 400 dni, da bi vanj spravili tudi vse dodatne tekme Lige prvakov. Nekdanji strateg Barcelone pa se obenem zaveda, kako nemočni so klubi in nogometaši: "Lahko podamo svoje mnenje, več od tega pa ne moremo storiti. Če se odločijo, da bomo igrali deset tekem več, bo tako obveljalo, saj imajo oni zadnjo besedo. Šov se mora nadaljevati. Če se odločijo, da se na svetovno prvenstvu uvrsti 56 ekip, bomo morali to pač sprejeti." 

Kakšne sploh so spremembe? 
Glavna novost v primerjavi s trenutnim formatom bo zagotovo povečanje ekip z 32 na 36 ter sprememba prvega dela tekmovanja, saj bo skupinski del nadomestil ligaški format. Tako bo vsaka ekipa jeseni odigrala štiri tekme več kot doslej. Pri Uefi so zapisali, da bo to klubom omogočilo, da se pomerijo proti večjemu številu različnih nasprotnikov, saj so doslej v tem delu igrali proti trem klubom dvakrat, sedaj pa vsakega čaka kar deset različnih nasprotnikov, in da to poveča možnost, da se najboljše ekipe med seboj pomerijo že na začetku. Ne gre pa dvomiti, da je v ozadju te odločitve tudi dejstvo, da večje število tekem prinaša tudi več denarja od televizijskih pravic. 

Še največ polemik je požela informacija, kako bo Uefa razdelila štiri dodatna mesta za vstop v Ligo prvakov. Uvrščanje v tekmovanje skozi domača prvenstva bo ostalo skoraj nespremenjeno, le tretjeuvrščeni klub z nacionalnega prvenstva države, ki zaseda peto mesto po Uefinem koeficientu, bo že avtomatično uvrščen, medtem ko mora po trenutnem sistemu igrati dodatne kvalifikacije. 

Drugo dodatno mesto bo zapolnjeno s povečanjem klubov, ki se v Ligo prvakov uvrstijo po tako imenovani "poti prvakov". Po tej poti se v Ligo prvakov uvrstijo klubi iz držav, v katerih naslov prvaka ne prinaša avtomatične uvrstitve v Ligo prvakov, kamor spada tudi Slovenija. Doslej so bila za te klube štiri mesta, od sezone 2024/2025 pa bo še dodatno peto. 

Sporni dodatni mesti
No, pri zadnjih dveh dodatnih mestih pa se vse skupaj nekoliko zaplete. Ta dva položaja naj bi zasedla kluba z najvišjim Uefinim koeficientom, ki pa se skozi domače prvenstvo nista uspela uvrstiti v Ligo prvakov, a sta si zagotovila nastopanje, bodisi v Evropski ligi bodisi v Konferenčni ligi, ki se bo začela v prihodnji sezoni. V praksi to pomeni, da se bosta v Ligo prvakov uvrstili dve moštvi, ki si te pravice v domačem prvenstvu nista prislužili. 

Za primer: če bi v angleški Premier League na petem mestu zaključil Leeds United, na šestem pa Liverpool, bi se Leeds uvrstil "le" v Ligo Evropa, medtem ko bi Redsi na račun visokega koeficienta, v katerega so sicer všteti vsi evropski rezultati kluba iz zadnjih desetih sezon, igrali med elito. Pep Guardiola je pred dnevi izjavil, da ne gre za šport, če ne obstaja jasno razmerje med uspehom in končno nagrado, prav zato denimo ni podprl Superlige. Pri odločitvi Uefi, da dodeli dve mesti klubom, ki si ju s predstavami v resnici nista priigrala, pa bi težko dejali, da gre za kaj drugega kot prav to, o čemer je govoril španski strateg. 

Kako bodo potekali izločilni boji? 
Najboljših osem ekip si bo avtomatično priigralo nastopanje v osmini finala Lige prvakov, moštva med devetim in 24. mestom pa čaka dodatno razigravanje za preostalih osem vozovnic osmine finala. V play-offu bosta odločali dve tekmi, kot je to navada v izločilnih bojih, kar pomeni še dva dodatna obračuna. Ekipe od 25. do zadnjega mesta se bodo od Lige prvakov poslovile in sezone ne bodo nadaljevale v Evropski ligi, kot je to doslej veljalo za moštva, ki so skupinski del zaključila na tretjem mestu. 

Osem zmagovalcev play-offa se bo nato v osmini finala pomerilo z najboljšimi osmimi iz ligaškega dela tekmovanja. Od osmine finala naprej pa bo tekmovanje potekalo po trenutnem formatu. V finalu bo še naprej le ena tekma na nevtralnem prizorišču.

Finalista tekmovanja po trenutnih pravilih odigrata 13 tekem, od sezone 2024/2025 pa bo za nastop na odločilni tekmi treba odigrati vsaj 16 predhodnih obračunov (deset v skupinskem delu in nato dva v osmini, četrtini in polfinalu, op. a.). Če se bo v finale prebila ekipa, ki je redni del končala med devetim in 24. mestom, bo v eni sezoni Lige prvakov odigrala kar 19 tekem, torej šest več kot doslej. 

Na spletni strani Uefe so še zapisali, da bodo spremembe zagotovile pozitivno prihodnost evropskega nogometa na vseh ravneh, ob tem pa se bo obdržal format, ki temelji na načelih odprtega tekmovanja in ostalih športnih vrednotah. Kot so dodali na evropski nogometni zvezi, bodo novosti zagotovile dodatno finančno solidarnost širšemu krogu ekip, ki ne nastopajo v evropskih tekmovanjih, kar bo okrepilo temelje, na katerih je nogomet v Evropi zgrajen.