KOMENTAR: Nov Milaničev izziv in Biščanov zrelostni izpit

Pričakovanja navijačev enih in drugih so velika, razlogov za optimizem imajo – če gre soditi zgolj po zadnji medsebojni tekmi v pokalnem tekmovanju – več zeleno-beli, a tudi mariborski niso na trhlih temeljih.

Po spopadu minulo soboto v Stožicah je med ljubljanskimi ljubitelji nogometa zavladala prava evforija, saj so prepričani, da bodo njihovi ljubljenci ponovili zgodbo tudi nocoj v državnem prvenstvu. Mnogi Olimpijini nogometaši so namreč odigrali brezhibno, izpolnili so vse taktične zamisli trenerja Igorja Biščana, pokazali so več volje in zanosa, predvsem pa zbranosti in hitrosti. Vse našteto in še kaj bo danes odločalo v Ljudskem vrtu, ko bomo zlasti pozorni na motiv domačih, ki naj bi bil pred šestimi dnevi vprašljiv. A bolj kot motiv je v oči bodla nemoč mariborske zvezne vrste. V njej je mrgolelo napak: podaje so bile mnogokrat nenatančne ali prepozne, primanjkovalo je pravih idej, čeprav so imeli Mariborčani žogo precej več v nogah, zlasti pa je bil izrazit zaostanek v hitrosti. Tudi zato ’vijoličasti’ niti niso mogli storiti bistveno več prekrškov kot so jih, samo 2! To je premalo celo za prijateljsko tekmo proti nižjeligašu, kaj šele za resen nogomet.

Na drugi strani pa so Olimpijini nogometaši ’grizli’ od prve minute, najbrž lahko ocenim, da so tudi ’pretepli’ nasprotnika. Ampak to je v nogometu povsem normalno. Brez agresije in igre vsaj na robu prekrška ali celo kartona, kakor je nastopil Issah Abass, enostavno ni več uspehov. Prepričan sem, da bodo mariborski nogometaši nocoj odpravili vse pomanjkljivosti, a se poraja vprašanje ali bodo s taktičnimi izkušnjami, ki so nedvomno na njihovi strani, znali prikriti tudi zaostanek v telesnih sposobnostih. Da Abassa ne more ’ujeti cela liga’, je tako ali tako že znano. Vendar en nogometaš je – tako nas učijo izkušnje – premalo za uspeh. Ljubljančani doslej proti Mariboru pod taktirko trenerja Biščana še niso napadli z vsemi razpoložljivimi močmi. Resnici na ljubo je bila dovolj že popolna mobilizacija in disciplina. Najprej za prvenstven remi, nato za izdatno pokalno zmago. A se vseeno poraja vprašanje česa je sposobna Olimpija, ko mora napasti. Štajerci je v tej sezoni še niso pahnili v položaj, da bi se morala povsem odpreti, trener ’vijolic’ Darko Milanič pa skozi zadnje izjave napoveduje, da bo tokrat zgodba drugačna.

Torej gre pričakovati popoln napad Maribora od prve minute? Najbrž ne, kajti česa podobnega pri aktualnih prvakih v zadnjih dveh sezonah nismo vajeni, tudi proti skromnejšim tekmecem so bili velikokrat potrpežljivi, vztrajali so pri svojih idejah in zamislih... Kot pravijo sami, so bili pragmatični. Vse našteto bo tudi tokrat njihov zaščitni znak, zato se zdi, da bo marsikaj vendarle odvisno od gostov. V primeru, da se bodo zeleno-beli odločili za bolj smel pristop, da bodo brez sramu zaigrali na zmago, da bodo predrzni v peklu Ljudskega vrta, potem bomo videli česa so resnično sposobni oziroma kakšni so sploh njihovi pravi aduti. Mariborske že poznamo. V nasprotnem primeru bomo spremljali dvoboj s sila malo priložnostmi, kot (pre)večkrat radi ocenimo – šahovsko partijo. V slednji pa ne odloča vedno kakovost. Včasih se tehtnica nagne na stran tekmeca, katerega kralj in kraljica se bolje ujameta, katerega tekači so spretnejši in ne zgolj hitrejši, katerega konji so pametnejši in v pravih trenutkih bolj poskočni, trdnjave bolj čvrste in nepopustljive, predvsem pa kmetje dovolj pridni, delovni, disciplinirani in pravočasno žrtvovani za ’umazane’ posle. In če zaključim v šahovskem slogu: tisti, ki figure premika (jim ukazuje), bo imel na nocojšnjem večnem derbiju dobršen del zaslug za zmago ali pa bo moral v primeru poraza na svoja pleča prevzeti večji del krivde kot sicer.

Res, da je na nogometnih tekmah bistveno več odvisno od nogometašev kot od trenerjev, a v primeru današnjega derbija med Mariborom in Olimpijo bosta ključni vlogi odigrala trenerja. Izkušenejši Darko Milanič bo zagotovo skoval taktiko, s katero bo prikril slabosti moštva, ki se mu že pozna utrujenost po naporni evropski sezoni, za Igorja Biščana pa bo večer v Ljudskem vrtu nov resen zrelostni izpit v njegovi trenerski karieri. V evropskih tekmah je bilo opravičilo takratno stanje v klubu, prvič v prvenstvu proti Mariboru ni navdušil, saj ni znal izkoristiti utrujenosti nasprotnika in njegove osredotočenosti na evropsko prizorišče, na pokalni tekmi pa je – tako Mariborčani – naletel na premalo motiviranega tekmeca. Ker večna rivala že v prvi polovici prvenstva tečeta ’mrtvi tek’ v boju za naslov prvaka, kar sicer za tako zgodnjo fazo tekmovanja ni značilno, in ker sta doslej enako dobro opravila prvenstvene dolžnosti, se prav lahko zgodi, da bodo tokratno prvenstvo odločali derbiji in ne zgolj ’male tekme’. Zato je nocojšnji derbi tako pomemben.

Kljub napisanemu želim, da Maribor in Olimpija vendarle ne bosta preveč taktizirala in bosta bolj razmišljala o napadu kot o obrambi. A se bojim, da moje želje ne bodo izpolnjene. Bodo pa vse ostale: enkratno vzdušje, izjemen motiv, kot posledica pomembnosti tekme, visoka napetost in še kaj. Kar pač sodi k našemu največjemu derbiju, ki je hkrati tudi veliki finale slovenske nogometne jeseni.