Obradović: Najboljši igralci dokazujejo, da je tudi v teh časih predanost najpomembnejša

S 64 osvojenimi klubskimi naslovi Željko Obradović velja za največjega trenerja v zgodovini evropske košarke. Evroligo je osvojil rekordnih devetkrat s petimi različnimi klubi, ob 18 nastopih na Final Fouru Evrolige. Trenersko pot je začel pri 31 letih, ko je sredi priprav z jugoslovansko reprezentanco sprejel povabilo Partizana za trenerja in opustil igralsko kariero. V prvi sezoni s Partizanom je osvojil Evroligo, jugoslovansko ligo in pokal ter na najboljši način napovedal uspešno trenersko kariero. V svoji igralski karieri z jugoslovansko reprezentanco je osvojil srebrno medaljo na olimpijskih igrah 1988 in zlato medaljo na svetovnem prvenstvu 1990.

Željko Obradović je edinstven

"Željko Obradović je edinstven. Je iz moje panoge, je igralec, ki je postal trener. To, kar počne on, v športu z žogo na vrhunski ravni ni naredil še nihče. Ne verjamem, da bo kdo to ponovil. Ko je začel kot mlad trener, je hitro prišel na vrh in tam ostal neverjetno dolgo, in prav to ga dela edinstvenega," je v uvodnem delu posebne oddaje o Obradoviću povedal Slaven Bilić.

V prvem delu oddaje je Obradović gledalce popeljal v svoj svet s poudarkom na hvaležnosti, preprostosti in jasnim stališčem, da ima vsaka tekma posebno težo. Kot je zaupal Slavenu, je bila to prva priložnost, da ni govoril z novinarjem, ampak z nekom iz svoje stroke, prepričan, da ga razume.

Preprosto povedano, ne znam biti nekdo drug. Sem, kar sem, in se obnašam tako, kot mislim, da je prav da se obnaša trener

Bilić je povedal, da je o tem velikem trenerju zelo težko najti nekaj, kar še ni bilo povedano, glede na to, da je pogost gost oddaj, odprt in pripravljen na pogovor. Poudarek tega pogovora je bil na pristnosti. Obradović je ob tem poudaril, kako pomembno je ostati zvest samemu sebi, brez pretvarjanja.

"Preprosto povedano, ne znam biti nekdo drug. Sem, kar sem, in se obnašam tako, kot mislim, da je prav da se obnaša trener. Zdaj smo v letu 2025, pretok informacij je takšen, da je praktično nemogoče karkoli skriti. Zato sem odprt in vedno pripravljen deliti to kar imam z vsemi tistimi, ki mislijo, da imam kaj ponuditi. Ne vem, kako je to mogoče in kako zanimivo za ljudi, želim pa deliti vse, kar imam v sebi, in veliko ljudi prihaja na moje treninge."

Življenje je boj. Vedno se boriš, za karkoli v kateremkoli segmentu življenja. V športu je to seveda zelo poudarjeno

Bilić je komentiral Obradovićevo odraščanje, ki se precej razlikuje od novih generacij, v smislu, da so tedaj imeli vsi enake superge, jedli isto večerjo itd. in ga vprašal ali mu je to pomagalo v njegovi igralski in trenerski karieri?

"Biti enak kot vsi drugi, je v tistih časih bilo nekaj normalnega. Bila je ekipa. Drug drugega smo opogumljali in bodrili. Seveda je individualnost vedno nekaj zelo pomembnega, ampak ... ko odraščaš v okolju ... in kar je bilo pomembno v tistem obdobju je bilo - imel si starše, ki so te podpirali, imel si šolo, prave učitelje in profesorje, ki so te naučili predvsem življenja ... ampak imel si tudi šolo ulice. Ne današnje ulica, ki te pripelje do katastrofalnih odločitev, ampak tiste ulice, ki ti pomaga biti pravi moški v vseh pogledih. Da spoštuješ tiste, ki jih moraš spoštovati, da razumeš nekatere, ki niso pravi in da te ulica na koncu pripelje do tega, da si pravi človek, da ceniš prave vrednote, in jaz verjamem, da imajo mlade generacije zdaj odlično priložnost, da se v tem smislu izenačijo z nami. Ker mislim, da so nekatere človeške vrednote vedno univerzalne in upam, da bodo tako tudi ostalo."

Bilić je dodal, da razmere v času njegovega odraščanja niso bile najlažje, vendar so, kot pravi bile idealne:

"Sami ste rekli, da je bilo najboljše darilo, ki ste ga prejeli, kolo, saj je bil trening daleč. Odhod na trening je zahteval veliko naporov. Potem pravite, da je bilo eno igrišče za košarko. Verjetno sta bili ena ali dve žogi. Če izgubiš tekmo, moraš čakati dve uri, da boš spet na vrsti. Vsi ti pogoji te naredijo močnejšega. Nič ni preprosto. Lažje bi  bilo odnehati, a hkrati se zavedaš, da take preizkušnje, kujejo šampione in posebneže."

Obradović se je strinjal z Bilićem in dejal:

"Ko prestaneš vse to je vrhunski občutek, ponosen si nase, da ti je uspelo." Zavedaš se da ni bilo lahko. Moral si se boriti. Življenje je boj. Za vse v življenju se moraš izborit V športu je to seveda zelo poudarjeno...

"Ne glede na to, ali igraš na več ali manj košev, je imenovalec enak." Vsaka od tvojih ekip  umira za zmago. Znana je tvoja izjava: "Vse, kar zahtevam od vas, je, da date vse od sebe," je Bilić dejal Obradoviću, ki je nadaljeval: "Brez tega ne gre. Zavedam se, da v tako velikem številu iger ne moremo odigrati vseh na enaki motivacijski ravni, a to je tisto, kar poskušam prebuditi v igralcih in kar mi imamo. Če je nikogaršnja žoga, naj bo naša. Če je žoga v bližini, jo zagrabi. Najprej vas bo občinstvo nagradilo. Lahko se zgodi da po tem tudi zgrešiš in izgubiš tekmo, vendar te bo občinstvo podpiralo, ker vidijo to željo. Torej, to je prvi predpogoj, ki ga je treba ponoviti ..."

Vem, da sem med tekmo videti zelo strog. Zunaj igrišča sem popolnoma druga oseba

Dotaknila sta se tudi teme novih generacij. Obradović je dejal, da je generacijski prepad vedno obstajal, vendar se osredotoča na to, kaj je mogoče narediti za dobro delo z novimi generacijami.

"Zdaj treniram sinove igralcev, ki sem jih nekoč treniral. Če želim trenirati še kakšnega vnuka - moral bom delati še nekaj let. Poskušam se spustiti na njihov nivo, razumeti, kaj preživljajo mladi danes. Življenje je lepo, ko se nekdo smeje, užitek, ki ga smeh prinaša ljudem, je nekaj zelo pomembnega. Vem, da sem med tekmo videti zelo strog. Zunaj igrišča sem popolnoma druga oseba. In s temi mladimi se poskušam pogovarjati o temah, za katere verjamem, da so zanimive tudi za njih. Morate potrkati na njihova vrata in jih prositi, da vam jih odprejo. Ko jih odprejo, je veliko lažje. Včasih jih držijo zaprta ..."

Nadaljeval je: "Mi smo ekipa. In vedno bomo ekipa. In prej ko to razložiš, lažje je. Generacijski prepad obstaja in bo obstajal...časi so se spremenili, včasih nismo imeli veliko možnosti, kaj bi lahko počeli v življenju. Tudi sedanji vrhunski igralci dokazujejo, da je tudi v teh časih predanost znova najpomembnejša."

Plazma športne igre mladih, največja amaterska športna prireditev za otroke, lastnik in imetnik pravic oddaje (Ne)uspeh prvakov, po Staniću in Džombi, s sodelovanjem s Slavenom Bilićem nadaljujejo z gradnjo še ene platforme, ki bo navduševala mlade generacije.