Čeprav je prisluhnil nasvetu, se z velikimi čevlji očeta ne obremenjuje

Z Amarjem Alibegovićem smo se pogovarjali po ponedeljkovem treningu Cedevite Olimpije, ki je bil odprt za medije in imetnike letnih vstopnic. Na njem je bila predstavljane zasedba zmajev za sezono 2022/2023. Če bo šlo vse po sreči, pravijo v klubu, se ta v nadaljevanju ne bo bistveno spreminjala. Veliko upov v Stožicah polagajo prav na 27-letnega krilnega centra, ki je pred tem vso svojo člansko kariero preživel pri naših zahodnih sosedih. 

"Ko sem dobil ponudbo, sem takoj vedel, da je to pravo mesto zame. Od očeta sem slišal, da se tu veliko in pravilno dela. Ker tudi sam vem, da me čaka še veliko dela. Trener je odličen, sploh z igralci moje višine. Nivo je zelo visok, imamo dobro ekipo, ki je lačna zmag," je Alibegović razkril, da ni dvakrat razmišljal, ko je na njegov naslov prišla ponudba iz Stožic. 

206 centimetrov visoki košarkar, ki se najbolje znajde na položaju krilnega centra, lahko pa zaigra tudi pod košem, je tekmovalni debi v dresu zmajev dočakal minuli vikend, ko je Cedevita Olimpija v superpokalni tekmi brez težav (112:85) ugnala Helios Suns. V 20 minutah je prispeval 17 točk in šest skokov ter tako že na začetku pokazal, da bi utegnil biti eden od nosilcev igre. 

Čeprav o daljnosežnih ciljih še ne želi govoriti, se dobro zaveda, kakšna pričakovanja spremljajo projekt hrvaškega vitaminskega giganta in najtrofejnejšega košarkarskega kolektiva pri nas. "Cilj je zmagovati, a šli bomo tekmo po tekmo. Osvojili smo superpokal, sedaj pa si želimo zmagati že takoj na naslednji tekmi. To je naša mentaliteta od prvega dne," je pojasnil. Naslednji izziv ga s soigralci čaka v nedeljo, ko bo v prvem krogu lige Aba v Stožicah gostoval Borac iz Čačka.

Napake bodo, a to je normalno

V prejšnjih dveh sezonah je z Virtus Bologno v največji slovenski dvorani dvakrat gostoval v evropskem pokalu. Čeprav se je domov v obeh primerih vrnil z zmago, so Ljubljančani nanj pustili močan vtis. "Videlo se je, da je Olimpija 'prava' ekipa. Kaj je šlo v zaključku lanske sezone narobe, je težko reči, ker na tako visokem nivoju odločajo detajli. To sezono bomo gradili iz tekme v tekmo. Normalno, da bo na začetku veliko napak, ampak mislim, da bomo iz tekme v tekmo rastli, ker imamo vsi enak cilj in voljo, da ga dosežemo," je povedal in dodal, da ga je v Stožicah navdušilo tudi glasno občinstvo.

Alibegović je v nekaj minutah našega pogovora večkrat omenil trenerja zmajev Jurico Golemca, ki je bil očitno eden glavnih razlogov za njegov prihod v Ljubljano. "S trenerjem imam zelo dober odnos, tudi s soigralci je enako. Treniramo zelo dobro, konkurenca je velika. Mislim, da se bomo drug drugega potiskali na višji nivo." 

Kot pravi, se je v ekipo v nekaj tednih priprav odlično vklopil. Verjame, da ji bo lahko najbolj pomagal s svojo raznovrstnostjo, saj lahko zaigra na različnih položajih in se – predvsem v napadu – lahko pohvali z raznovrstnim arzenalom. "Najboljše je, da lahko igram na različnih mestih in v različnih vlogah. Da lahko skačem, podajam, da čakam na met na trojki. S to raznovrstnostjo lahko najbolj pomagam ekipi."

Breme slovitega očeta? 'Vedno sem razmišljal, da moram iti svojo pot'

Ko smo se z Alibegovićem pogovarjali na parketu stoženske dvorane in so okoli nas košarkarje zmajev lovili lovci na avtograme, seveda nismo mogli mimo njegovega očeta Teomana Alibegovića. V Bosni rojeni košarkar je odraščal v Sloveniji, bil del Olimpijinega mladinskega pogona, za člansko ekipo pa nikdar ni zaigral. Vso svojo profesionalno kariero je preživel v tujini, je pa velik pečat na slovenskih parketih pustil v reprezentančnem dresu. Do letos, ko ga je prehitel Goran Dragić, si je lastil naziv najboljšega strelca v zgodovini reprezentance. Z višjim povprečjem točk v dresu Slovenije se lahko pohvali le Luka Dončić.

"Ima veliko več izkušenj od mene, zato ga, ko se odločam, vedno vprašam, kaj misli. Na koncu se odločim sam, a seveda poslušam njegove nasvete," je o vplivu svojega očeta povedal mlajši Alibegović. Pa mu bo zaradi vsega, kar je za Slovenijo storil njegov predhodnik, lažje ali težje? "Tudi v Italiji je igral odlično, a sem se na to navadil, ker sem s tem odraščal. Za nekoga je to lahko prednost, za drugega slabost. Jaz sem svoj košarkar, vedno sem razmišljal, da moram iti svojo pot."