Avtorica prispevka: Vanda Levstik
Rajmond Debevec, Iztok Čop, Luka Špik in Jolanda Čeplak so tisti naši športniki, ki v teh olimpijskih dneh najbolj čutijo težo favoritov in se tako vsak na svoj način seveda odzivajo na pritiske slovenske javnosti, medijev, sponzorjev, skratka tistih, ki od njih pričakujejo olimpijsko kolajno.
Iztok Čop je povedal, da se ne obremenjuje s tem, kaj od njega pričakujejo drugi. "Vem kaj sam od sebe pričakujem. Po drugi strani pa se tudi zavedam vseh pasti in konkurence, ki jih laiki in javnost ne vedo," pravi Čop.
Olimpijec z zlato medaljo iz Sydneya Rajmond Debevec pa je prepričan, da tudi, če bi mu tokrat spodletelo, to v njegovem življenju ne bo pomenilo veliko. "Dosegel sem vse, kar sem lahko. Tokratna zmaga bi bila samo še kot desert, oziroma pika na i," pravi Debevec.
Veliko pričakovanj ima slovenska javnost tudi do Jolande Čeplak, ki je povedala, da sama zadovoljna, tudi če v cilj priteče kot četrto ali peto uvrščena. Čeprav je takšna uvrstitev na OI fantastičen uspeh, pa je kolajna svet zase, kar seveda najbolje vedo tisti, ki jo že imajo .
Olimpijec Andraž Vehovar, s srebrno kolajno iz Atlante iz leta 1996, je olimpijsko kolajno komentiral z besedami: "Po takem uspehu se stvari postavijo drugače, tudi zaradi okolice, ki te začne drugače gledati. Ljudje, s katerimi si treniral, sodeloval, se do tebe drugače obnašajo. Ne glede na to, da vsi govorijo naj ostaneš tak kot prej, se po tem, ko kolajno osvojiš enostavno spremenijo."
Nekatere si zapomnimo po kolajnah
Andraža Vehovarja, Rajmonda Debevca, Brigito Bukovec, Iztoka Čopa, Luko Špika smo si zapomnili predvsem po olimpijskih kolajnah. Z njimi so se zapisali v slovensko športno zgodovino, ne glede na to, da so nekateri kot na primer Rajmond Debevec že desetletje v samem svetovnem vrhu. Seveda pa kolajna ni le trofeja.
Kar je potrdil tudi Vehovar. "Spremenijo se tudi ostale stvari. Dokler nisem dobil kolajne na olimpijadi, nisem imel nobenega sponzorja, tako da je tudi s tega vidika prišlo do določenih sprememb," se spominja Vehovar in ob tem dodaja, da mu je kolajna pomagala tudi na drugih področjih, kot je politika. "Normalno je, da ti včasih kdo ne odloži telefona, ko ga pokličeš in da imaš kakšna vrata bolj odprta kot kdo drug," pravi Vehovar.
Kolajne za prepoznavnost Slovenije
Nenazadnje veliki športni dosežki pripomorejo tudi k večji prepoznavnosti Slovenije po svetu. Vehovar meni, da je uspeh Slovenija na športnem področju veliko večji od športnega uspeha neke druge države. "Nekoliko manjka predvsem tega, da bi uspevali tudi v športih, ki so drugje po svetu komercialno bolj uspešni," dodaja Vehovar.
Takšnega mnenja je tudi nekdanja direktorica urada za informiranje Alja Brglez. "Iz svojih izkušenj bi povedala, da nič ne more nadomestiti takšne priložnosti, če se državi ponudi možnost, da se uvrsti na svetovno nogometno prvenstvo. To smo že imeli možnost doživeti. Gre za to, da so dandanes novice planetarne ali regionalne in, če se športnik uvrsti na olimpijado, je to vsekakor planetarna novica," pravi Brglezova.
Koliko stane kolajna?
Za zlato kolajno na letošnjih OI bodo slovenski športniki v posamičnih panogah dobili od olimpijskega komiteja in države vsak po 8,740.000 tolarjev, za srebrno 6,560.000 in za bron 4,380.000 tolarjev.
Grčija, prirediteljica letošnjih olimpijskih iger pa bo svojemu zlatemu olimpijcu namenila kar 190 tisoč evrov.