Zadnji krog prvenstva v Litvi je odločal tako o prvem kot zadnjem mestu. Dvoboju za slednje v slovenskem taboru niso posvečali veliko pozornosti (pomembnejši je bil za naše južne sosede - Hrvaška je premagala Avstralijo s 5:1 in ostala v diviziji I). Veliko večjo težo je imel popoldanski predzadnji obračun med dotlej še neporaženima Slovenijo in Kazahstanom. Zmaga je zmagovalcu odpirala vrata na elitno SP leta 2010 v Nemčiji, poraz pa je prinašal drugo mesto, ki pa pravzaprav na takšnem tekmovanju ne pomeni veliko.
Tudi zato je bila opazna nervoza. Slovenci so začeli zadržano in šele v tretji minuti prvič streljali na vrata Alekseja Kuznjecova. Slovenski čuvaj mreže Andrej Hočevar pa je moral posredovati že v uvodnih minutah, saj so bili Kazahstanci aktivnejši, narekovali ritem, predvsem pa so hitreje sestavljali napadalne akcije. Že pred dvobojem so v slovenskem taboru opozarjali na pomembnost čim manjšega števila prekrškov za izključitev, saj so Kazahstanci v tem elementu zlo nevarni. To so pokazali tudi na tekmi, ko je imela slovenska obramba precej dela, da se je prva dvominutna prednost tekmecev končala brez gola. Polpriložnosti za Rise sta si pred polovico tretjine pripravila Anže Terlikar in Mitja Šivic. V deveti minuti pa so Kazahstanci povedli. Ilija Solarev se je po desni strani brez posebnih težav prebil do vrat in premagal Hočevarja. Kljub prejetemu zadetku je bilo slovensko nadaljevanje boljše. Počasi so varovanci selektorja Johna Harringtona vzpostavili ravnotežje, ob koncu tretjine so bili vse nevarnejši in tudi nekajkrat nevarno streljali. Najbližje zadetku je bil Tomaž Razingar, njegov strel je švignil tik ob vratnici, ob številčni prednosti pa je slovenski kapetan z Mitjo Šivicem izpeljal lepo kombinacijo, ki pa je ostala brez pravega strela na gol.
Druga tretjina je prinesla podobno razmerje kot začetek prve, ter s tem kazahstansko premoč. Kazahstanci so nadzorovali igro, slovenski napadi pa niso bili nevarni za kazahstanski gol. Za nameček so na polovici tekme Kazahstanci vodstvo še povečali. Akcijo sta izpeljala ista igralca kot ob prvem zadetku, po strelu Solareva pa se je plošček Andreju Hočevarju izmuznil in se počasi zapeljal čez golovo črto. Brata Rodman sta imela priložnost v 33. minuti, a je ostala neizkoriščena, Hočevar pa je moral biti nenehno na preži ob hitrih tekmecih, ki so večkrat dobro streljali, a se izid do konca 40. minute ni več spremenil.
Terenska premoč Kazahstana se je nadaljevala tudi v zadnjem delu. Slovenski tekmeci so narekovali ritem, Slovenci pa so se zaradi zaostanka le morali nekoliko odpreti. Takšna igra bi se lahko hitro maščevala, saj je Kazahstan v razmaku le nekaj minut izvedel tri protinapade, po dveh sta bila tekmeca celo sama pred slovenskim golom. Jevgenij Rimarev in Roman Savčenko bi lahko na polovici zadnje tretjine že odločila tekmo, vendar je njuna prodora ustavil Hočevar.
Ko se je že zdelo, da bo Slovenija zaman skušala ogroziti Kazahstan, je štiri minute pred koncem upanje na preobrat zbudil Šivic. Ob slovenski številčni premoči se je odločil za močan strel od daleč in plošček je pod prečko končal v golu.
Na koncu je v preostalih minutah Slovenija silovito pritisnila. Zadetek za znižanje izida je dal Risom dodatnih moči, zaigrali so precej bolje kot v večjem delu tekme. Terlikar je imel lepo priložnost, na koncu pa še lepšo Marcel Rodman; zadel pa je le vratnico, morebitni zadetek bi lahko povem obrnil potek tekme. Slovenija je zadnjih 45 sekund skušala izsiliti podaljšek tudi brez vratarja, a izenačujočega gola ob igri 6-4 ni bilo in po 60 minutah so se veselili Kazahstanci. Azijska ekipa se bo tako med elito vrnila po treh letih premora, Slovenci pa bodo svojo priložnost za preboj med najboljše za SP 2011 na Slovaškem morali iskati na še enem drugoligaškem prvenstvu naslednje leto.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.