Bečirovič in Rajgelj ujetnika Tivolija

Montepaschi iz Siene je že odšel iz Tivolija. Italijani so iz Ljubljane na koncu odnesli celo zmago, čeprav so tivolski košarkarji v četrtek zvečer prikazali eno izmed najboljših predstav v letošnji tekmovalni sezoni, vključno s tistimi tekmami, ki so jih na koncu celo zmagali (Olympiakos, CSKA, Prokom Trefl).

Ni dovolj kvalitetnih igralcev

Vendar, tudi tokrat se je jasno pokazalo, da ljubljanski trener Memi Bečirovič preprosto nima dovolj kvalitetnih igralcev in da je prav to vzrok usodnega padca v zadnjih minutah tekme. Nesrečna Union Olimpija se je s tem porazom precej oddaljila od uvrstitve v drugi krog Evrolige, med 16 najboljših moštev, saj jo zdaj čaka nova, izjemno težka serija tekem. Kokorkoli že, v tem trenutku je brez dvoma najbolj pomembna klubska vizija, ki naj bi jo imelo vodstvo Uniona Olimpije za drugi del tekmovalne sezone 2007/2008, točneje za zelo zahtevno obdobje po novem letu.

Kaj torej storiti? Zdi se, da je trener Bečirovič vse bolj „ujetnik“ tivolskega kadrovskega in finančnega rebusa, res pa je tudi, da zdaj več nihče ne govori o njegovem odhodu ali odstopu. Nekaj podobnega velja tudi za prvega klubskega operativca, direktorja Janeza Rajglja, ki bi potem, ko so ga klubski veljaki vendarle zadržali na tem položaju, moral klub in moštvo končno „potegniti“ v novo, bolj realistično obdobje.

Pravzaprav zdaj nikogar več ne zanima, ali Bečirovič in Rajgelj odhajata ali odstopata, bolj pomembno je, kaj bo vodstvo kluba sploh počelo do konca letošnje tekmovalne sezone. Ali drugače, Union Olimpija se mora že danes začeti pripravljati na novo sezono (2008/2009), od sestave strokovnega vodstva, izbora igralske zasedbe, oblikovanja produktivnega mladinskega pogona do bolj učinkovitega klubskega „brendinga“.

V Tivoli prihaja Kodeljevo

Če je klub resnično v postopku sanacije starih klubskih dolgov, potem naj to opravi do konca, predsednik kluba Jure Jež pa naj se že enkrat prikaže pred košarkarsko javnostjo, mediji, pokrovitelji in poslovnimi partnerji ter jasno pove, kaj to za Union Olimpijo pomeni zdaj in v bližnji prihodnosti. Na trenutke se tudi zdi, da Union Olimpija stalno živi in deluje v nekakšnem neznosnem kadrovskem in denarnem „vakuumu“, ki ga seveda ni mogoče odpraviti v nekaj mesecih. Tivolski klub bo do znosnejše ureditve razmer in delovanja resnično potreboval najmanj dve ali tri sezone.

Zato mora trener Bečirovič preprosto zdržati in ostati vse do obdobja, ko bo lahko bolj normalno „zadihal“ tudi sam. In zato mora direktor Rajgelj početi stvari, ki jih mora v takšnem obdobju in klubu pač početi prvi profesionalec Uniona Olimpije. Pravzaprav ni več vprašanje, ali bi se utegnila Union Olimpija še uvrstiti v drugi krog Evrolige, saj recimo že v soboto v Tivoli prihaja „regionalni“ Geoplin Slovan, ki ga morajo zeleno-beli košarkarji - premagati. Morajo.

In za primerjavo, daleč najslabši igralec Montepaschija iz Siene v Tivoliju je (bil) Vlatko Ilievski. Mekedonski reprezentant, ki je nekoč dve sezoni preživel tudi v Ljubljani, pa na sezono v Toskani prejme za njega več kot sijajnih pol milijona evrov. Tako „kriminalnega“ košarkarskega tipa, kot je nazadnje v Tivoliju deloval Ilievski, pa v dvorani ob Celovški cesti že dolgo nismo videli. Tudi to je Union Olimpija