Ponoči smo urne kazalce premaknili za eno uro nazaj in s poletnega prešli na zimski čas. Medtem ko so se eni veselili dodatne ure spanja, se drugi jezijo nad kaosom, ki ga premik ure povzroči njihovemu bioritmu.
Da popravek ure vpliva na telo, potrjujejo tudi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem spanja.
Poleg tega na slabše jesensko in zimsko razpoloženje vpliva še tema, zaradi katere telo proizvaja več melatonina, ki povzroča utrujenost in brezvoljnost.
Zanimivo je, da se sprememba ure odraža tudi v statistikah. Tako naj bi se v dneh po časovnem prehodu za okoli 8 odstotkov povečalo število prometnih nesreč, nemško združenje raziskovalcev spanja pa poroča, da v dneh po časovnem prehodu v bolnišnicah beležijo več primerov srčnega infarkta. "Premik ure ima podoben učinek kot "jet lag" (sindrom hitre menjave časovnih pasov). Še posebej vpliva na otroke in starejše," pravi raziskovalec Hans-Günter Weess.
Premik ure zmede notranjo telesno uro (nucleus suprachiasmaticus), ki se nahaja v možganih v višini oči, njeno delovanje pa je tesno povezano z očesnim živcem. Preko tega reagira na količino svetlobe okoli nas in na tej podlagi se ustvari osnova za 24-urni ritem budnosti in spanja.
Na notranji ritem je vezano izločanje hormonov, metabolizem, možganska aktivnost ... Spremembe pa jemljejo dodatno energijo, zato so ljudje ob premiku ure pogosto brez energije, izčrpani in slabe volje.
Pred leti so raziskovalci menili, da telo za privajanje na nov časovni ritem, potrebuje le en dan. Zdaj strokovnjaki menijo, da se telo na prehod privadi šele po treh dneh.
Tistim, za katere je časovni prehod še posebej neprijeten, pa svetujejo, da dan začnejo s sprehodom, posežejo naj le po lahki hrani, sadju, zelenjavi in oreščkih, tik preden sedete v avto pa se izogibajte pitju kave, saj takoj po zaužitju sledi začasen padec storilnosti.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.