'Veliko mitov in navad je še vedno treba spremeniti'

Dermatologi pred Dnevom zaščite pred soncem opozarjajo na nevarnost prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom. Ob tem so na novinarski konferenci predstavili raziskavo o navadah Slovencev na soncu, ki po mnenju predsednice Združenje slovenskih dermatovenerologov Tanje Planinšek Ručigaj potrjuje, da se škodljivih posledic sonca premalo zavedamo.

Kot je dejala predsednica združenja Planinšek Ručigajeva, se dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka zaveda večina anketiranih. Po njenih besedah pa je najmanj poznan faktor osebnega fototipa, vpliv katerega ne pozna skoraj tretjina anketiranih. Osebe s svetlo poltjo, s kožo, ki jo vedno opeče in težko porjavi, s svetlimi ali rdečkastimi lasmi, svetlejšimi očmi ali pegami so namreč v večji nevarnosti za nastanek kožnega raka, pojasnjuje.

Prvi in najpomembnejši dejavnik zaščite pred soncem je izogibanje soncu, ko je njegova moč največja. V Sloveniji je to v spomladanskih in poletnih mesecih med 11. in 16. uro. Pomemben podatek, ki ga pogosto spregledamo, je, da je moč sonca v Sloveniji največja konec junija in v začetku julija, ko je dejavnosti na prostem največ. Že v začetku meseca maja pa lahko vrednost UV-indeksa v nižinah preseže vrednost 7. ''Podatek, ki zelo veliko pove o naših navadah, je dejstvo, da skoraj 23 odstotkov vprašanih svojih dejavnosti na prostem ne prilagaja moči sonca, skoraj 16 odstotkov pa se jih na dopustu kopa in sonči tudi v delu dneva, ko je sonce najmočnejše,'' pojasnjuje Ručigajeva.

Za dermatologe je zelo zaskrbljujoče dejstvo, da se le 40 odstotkov vprašanih pri dejavnostih na prostem redno, torej vsaj enkrat na dan, zaščiti s kremo za zaščito pred soncem. Teh dejavnosti je v našem vsakdanu največ, posvečamo pa jim najmanj pozornosti, saj se v primerjavi s tem na morju zaščiti kar 89 odstotkov, v gorah in na smučanju pa nekaj več kot polovica vprašanih. Poleg tega so po opozorilih dermatologov zaščitni faktorji, ki jih običajno uporabljamo, prenizki. Skoraj 60 odstotkov vprašanih uporablja zaščitne faktorje 20 ali manj ali pa krem za zaščito pred soncem sploh ne uporablja.

Spregovorili so tudi o uporabi solarija in njegovi škodljivosti. Predsednica združenja pojasnjuje, da v Avstriji, Nemčiji in skandinavskih državah uporabo solarija prepovedujejo osebam, mlajšim od 18 let, medtem ko v Sloveniji zakonodaja ni tako stroga.

Po rezultatih raziskave je solarij tako obiskalo že 22,9 odstotka vseh vprašanih, več kot 37 odstotkov od tega pa ga obiskuje že več kot eno leto. "Najbolj problematično je dejstvo, da gre pri tem za nezaščiteno izpostavljanje ultravijoličnim žarkom, ki se jim na ta način izpostavljajo predvsem mlada dekleta, pri katerih se v največji meri povečuje tudi pojavnost malignega melanoma. V Sloveniji namreč zaradi te oblike kožnega raka vsako leto umre več kot 100 ljudi. Njegov sorazmerni delež med malignimi boleznimi pa je velik zlasti pri mladih med 20. in 30. letom," pojasnjuje Planinšek Ručigajeva.

Na novinarski konferenci so opozorili tudi na občutljivost otrok na sončne žarke, saj je njihova koža tanjša, manj poraščena in zlasti v prvem desetletju življenja slabše tvori zaščitno kožno barvilo. "Zelo pomemben dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka so zato kožne opekline, predvsem tiste, ki so nastale pred 18. letom," opozarja Ručigajeva. Hujše sončne opekline je imelo v tem starostnem obdobju kar 43 odstotkov vseh anketiranih.

Kljub številnim pomanjkljivostim v naši zaščiti pred soncem pa so dermatologi veseli predvsem trenda, ki se intenzivno kaže tudi v raziskavi. ''Kar 88 odstotkov vprašanih je v zadnjih letih spremenilo svoje vedenje na soncu, kot razlog pa jih večina, skoraj 72 odstotkov, navaja da so sedaj bolj seznanjeni z nevarnostmi prekomernega izpostavljanja soncu. Naše nenehno obveščanje je obrodilo sadove, a veliko mitov in navad je še vedno treba spremeniti,'' je povedala in zaključila: ''Naše nenehno obveščanje je obrodilo sadove, a veliko mitov in navad je še vedno treba spremeniti.''